... novo politično telo Afriške unije ...
... generalni sekretar združenih narodov lobira za izpustitev burmanskih političnih zapornikov ...
... objavljeni prepisi zaslišanj Sadama Huseina ...
... Mladi forum poziva k zamenjavi Lahovnika in Erjavca ...
... Miro Petek pa k uradnemu pregonu zaradi objave posnetkov s seje vlade ...
Pred časom smo že poročali, da izraelska vojska načrtuje izdelavo orožja, ki ne bi ubijalo, bi pa žrtev po napadu smrdela kot dihur. O tarčah nabojev ne gre dvomiti. Ve se, kdo v izraelski državi največkrat protestira zaradi kršenja svojih temeljnih državljanskih in človeških pravic. Vemo pa tudi, da smrad znotraj konstruiranja rasnih in etničnih predsodkov še zdaleč ne predstavlja nedolžne kategorije. Kaj je potemtakem bolj pritlehno, ubiti oziroma raniti človeka ali pa ga neskončno usmraditi in s tem potrditi zlagane stereotipe, nam ni jasno.
Kaj v tej luči pomeni izpolnjevanje nove vrste bomb, za kar zapravljajo čas in denar indijski znanstveniki? Namesto eksploziva bodo vsebovale pekočo papriko, uporabljali pa bi jih za zatiranje demonstracij in uporov. Vsebovan prah bo pekel tisočkrat bolj kot tista običajna paprika v kulinarične namene, običajne ljudske pare pa bo tako močno zmedel, da jih bo zlahka obvladati. Ali gre torej za predrazsvetljenske nazore, po katerih je vsaka oblast od boga. Če se obupani posameznik upira nepoštenim oblastnikom, naj ga pri vsem kravalu, ki ga povzroča, vsaj močno peče vest.
Berete demilitarizirani OFF program Radia Študent.
Ideja Moamerja Gadafija o močnejšem povezovanju afriških držav se počasi vendarle materializira, čeprav intenzivnost procesa niti pod razno ne bo zadovoljila voditelja Libije in trenutnega predsedujočega Afriški uniji. Po večurnih zaprtih pogovorih v libijskem mestu Sirte je bil sprejet kompromisni predlog o oblikovanju novega skupnega izvršnega organa za oblikovanje zunanjepolitičnih, varnostnih in trgovinskih politik. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav, predvsem Južne Afrike in Nigerije, ki sta izrazili skrb nad morebitnim zmanjševanjem suverenosti držav članic, bo afriška oblast, kot se organ imenuje, pristojna samo za koordiniranje politik. Za konkretnejšo ukrepanje pa bo še vedno potrebovala soglasje držav članic.
V novi burmanski prestolnici Naypydaw je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon na srečanju z vojaško hunto lobiral za izpustitev političnih zapornikov. Med njimi je najbolj znana opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, ki je v hišnem priporu skoraj neprekinjeno že dve desetletji. Trenutno proti njej poteka sojenje zaradi domnevnega kršenja pravil pripora, za kar pa je v resnici poskrbel tečni Američan, ki je brez privoljenja priplaval do njene hiše. Trenutno še ni znano, ali bodo oblasti dovolile njeno srečanje z Ban Ki-moonom, kritiki pa opozarjajo, da bo obisk generalnega sekretarja kvečjemu prispeval k videzu legitimnosti burmanskih generalov.
Ameriški arhiv za nacionalno varnost je objavil prepise zaslišanj Sadama Huseina, potem ko se je ta leta 2004 znašel v priporu ameriške vojske. Gradivo ponuja precej pikantnih političnih pa tudi osebnostnih podrobnosti iz časa pred napadom ZDA na Irak. Po Huseinovem pričanju je Iran predstavljal večjo grožnjo kot ZDA, zato tudi ni dovolil inšpektorjem Združenih narodov pregleda nad iraškim orožjem za množično uničenje. Ti bi lahko ugotovili samo, da je bilo resnično uničeno že do leta 1998, novo spoznanje pa bi lahko izkoristil Iran, ki je v tem času mirno krepil svoje vojaške zmogljivosti.
Glede morebitnega napada ZDA je bil Husein prepričan, da se lahko zgodi samo v omejenem obsegu, na okupacijo celotne države ni računal. Govoricam o njegovih dvojnikih se je samo nasmejal, zanikal pa je tudi simpatije do Al Kaide. Kot največjega zaveznika v svetu je imenoval Severno Korejo in prevzel osebno odgovornost za raketiranje Izraela med prvo zalivsko vojno leta 1991. Ta država in njen vpliv na ZDA naj bi bila odgovorna za vse težave Arabcev. Povedal je še, da se je v hiši na severu Iraka, v kateri so ga našli decembra 2003, skril že leta 1959 po neuspešnem puču. Od marca 1990 naj bi opravil samo dva telefonska klica, svojo lokacijo pa je menjal vsak dan.
Ivo Sanadar je enemu izmed hrvaških časopisov prvič podrobneje pojasnil, zakaj se je odločil za umik z vrha vlade. S slovenske perspektive je indikativna predvsem trditev, da je z odstopom hotel strezniti evropske politike. Ti naj si ne bi dovolj prizadevali za prekinitev izsiljevanja Slovenije, zdaj pa naj se soočijo s posledicami nenačelne in neevropske politike. Več o ozadju njegovega pobega lahko slišite v današnjem Kultivatorju.
Po včerajšnjem bizarnem dogodku, ko smo lahko v živo spremljali zasedanje vlade, na katerem je blestela ministrica za javno upravo, že prihajajo zahteve po ustreznih sankcijah. Ker naj bili po poslovniku vlade vsi zapisi sej označeni z najvišjo stopnjo zaupnosti, poslanec Slovenskih demokratov Miro Petek pričakuje uradni pregon neodgovornih vladnih predstavnikov. Po njegovih besedah predvsem zato, ker je ministrica Katarina Kresal izjavila, da smo pred zakonom vsi enaki. Mi pa dodajamo, da za vsem skupaj stojijo strukture iz leta 1988.
Mladi forum Socialnih demokratov je vlado pozval, naj »ponovno najde vsebinski kompas«, predsednika vlade pa, naj zamenja ministra Karla Erjavca in Mateja Lahovnika. O razlogih za intervencijo smo povprašali Marka Kastelica, predsednika mladega foruma:
V javnosti so se pojavili ogorčeni odzivi bivših delavcev Industrije usnja Vrhnike nad odmerjeno nagrado za stečajnega upravitelja. Ta naj bi za uspešno voden postopek stečaja prejel nagrado v višini 190.000 evrov. Zveza svobodnih sindikatov je zato na predsednika vlade naslovila pobudo za ustrezno korigiranje zakonodaje, ki bi preprečila pretirane nagrade, hkrati pa zahtevajo tudi ureditev problema privilegiranih upnikov. Pobudo nam je pojasnil predsednik zveze Dušan Semolič:
OFF je pripravil Tadej.
Komentarji
komentiraj >>