...menjava oblasti v Bolgariji, menjava oblasti v Mehiki...
...Predsedniku Hondurasa Manuelu Zelayi ne pustijo domov...
...etnično nasilje na Kitajskem...
...Računsko sodišče opravilo revizijo na Filmskem skladu in kulturnem ministrstvu...
OFF NAPOVEDNIK
Poljski Poznan in njegovo katoliško prebivalstvo so obšle podobne težave kot že nekaj let nazaj, v zadnjih mesecih pa še posebej tarejo domoljubno prebivalstvo slovenske prestolnice. Podobno kot borcu za čisto pitno vodo in čisto Slovenijo, Mihaelu Jarcu s somišljeniki, je tudi Poznančanom življenja zagrenil obetajoči se minaret.
Za razliko od Ljubljane pa v Poznanu nimajo težav z višino islamskega objekta in okvarjeno veduto mesta, ki naj bi jo ta prinašal. V minaret naj bi po načrtih arhitektke Joanne Rajkowske namreč spremenili kar enega od mestnih dimnikov in s tovrstnim umetniškim projektom pričakali gledališki festival, ki prihodnje leto prihaja v Poznan.
Navkljub temu pa gradnja islamskega objekta Poljake ni nič manj razburila. Kvazi prizadeta domača katoliška javnost se je - po slovenskem receptu - hitro poprijela takšnih in drugačnih islamofobnih floskul, s katerimi želijo preprečiti izvedbo umetniškega projekta in minareta. »Projekt naj bi bil smešenje verskega simbola«, pravijo prvi nasprotniki minareta; »stolp je oblikovan po vzoru mošeje v Dženinu na Zahodnem bregu, od koder so Palestinci na Izrael izvajali samomorilske napade«, za njimi zaprepadeni kričijo drugi. Obojne pa utegnejo oblasti kaj hitro uslišati. Že sedaj se namreč pritožujejo, da bodo v proračunu težko napraskali 160 tisoč dolarjev, kolikor bi stala preobrazba dimnika v minaret...
Vi pa berete OFF Program Radia Študent. Brez dimnikov in z minareti!
OFF PROGRAM
V Bolgariji so potekale parlamentarne volitve, volivci pa so - kot kažejo tudi že uradni rezultati - državo prepustili v roke novim oblastnikom. Desnosredinska stranka »Državljani za evropski razvoj Bolgarije« - GERB, sofijskega župana Bojka Borisova, je ponovila uspeh z evropskih volitev in do sedaj vladajoče socialiste pahnila z oblasti. Ti so prejeli manj kot 18 odstotkov glasov, na drugi strani pa si tudi zmagovita GERB s slabimi 41 odstotki ni uspela privoliti absolutne večine. Pri sestavi vlade jo tako najverjetneje čaka sodelovanje z Modro koalicijo, ki je med letoma 1996 in 2001 vodila tudi zadnjo desnosredinsko vlado v Bolgariji. Najverjetnejši bodoči premier Borisov je po zmagi napovedal takojšnje zavihanje rokavov in odločen boj proti korupciji ter spremembe, ki naj bi Bolgarijo izkopale z mesta najrevnejše države v Evropski uniji.
O volitvah in o tem, kaj pomeni menjava na oblasti za prihodnost Bolgarije, smo se pogovarjali z novinarjem bolgarske nacionalne televizije, Ivom Stefanovom:
Stefanov pa je spregovoril tudi o korupciji, ki je v Bolgariji aktualna tako pred, kot tudi po volitvah:
Menjava oblasti pa se obeta tudi Mehiki. Na volitvah v spodnji del mehiškega kongresa je »Stranka nacionalne akcije« - PAN mehiškega predsednika Felipeja Calderona po neuradnih rezultatih morala priznati poraz »Institucionalni revolucionarni stranki« - PRI, ki se po devetih letih vrača na oblast. PRI, ki je pred letom 2000 politično življenje Mehike obvladovala kontinuirano kar 71 let, je po približno tretjini preštetih glasov prejela 35,2 odstotkov glasov, Stranko nacionalne akcije pa dobrih sedem procentov manj. Doslej je precej izgubila tudi druga sila mehiškega kongresa, levičarska Demokratična revolucionarna stranka - PRD. Poleg volitev v kongres so v 11 od 31 zveznih državah Mehičani volili tudi lokalne predstavnike.
Odstavljenega predsednika Hondurasa, Manuela Zelayo, vojska in nove oblasti - s predsednikom Robertom Michelettijem na čelu - dober teden po izgonu iz Hondurasa še vedno ne spustijo v državo. Potem ko se je Zelaya skupaj s svetovalci in predsednikom Generalne skupščine Združenih narodov, Miguelom D'Escotom Brockmannom, želel vrniti v domovino, je vojska blokirala glavno letališče Tegucigalpi in predsedniku v izgnanstvu onemogočila pristanek. Zelaya je odfrčal proti Nikaragvi in se srečal s tamkajšnjim predsednikom Ortego, njegovi privrženci, ki so ga čakali na letališču, pa so se spopadli s policisti, pri čemer naj bi bila dva protestnika ubita. Manuel Zelaya medtem v tujini nadaljuje z opozarjanjem na svoj položaj, kot prva pa se je na razmere v Hondurasu odzvala Organizacija ameriških držav – OAS, ki je Honduras izključila iz svojih vrst, nobena od članic OAS pa ni priznala Michelettija kot novega predsednika države. K ukrepanju pa so Združene narode pozvali tudi protestniki v Hondurasu, ki zahtevajo prihod njihovih mirovnih sil.
V Južnoafriški republiki bodo ponovno bolj zavzeto preganjali organizirani kriminal. Šest mesecev po domnevno političnem razpustu skupine za pregon organiziranega kriminala po vzoru zloglasnega FBI-ja, bolj znane pod imenom »Škorpijoni,« in izvolitvi Jacoba Zume na mesto predsednika države, je vlada ponovno vzpostavila skupino posebnih policistov, ki se bodo podili za zlikovci najhujših vrst. Oponenti Zumi očitajo ponovni političen manever, ki naj bi bil zgolj nadaljevanje razpusta Škorpijonov. Ti naj bi bili moteči, ker so pod lupo vzeli tudi takrat še predsedniškega kandidata Zumo – kasneje je bil obtožb korupcije oproščen –, novi posebni skupini kriminalistov pa opozicija vnaprej očita spolitiziranost in preganjanje vladnih nasprotnikov. Zuma očitke zanika in zagotavlja objektivnost, novi Škorpijoni, ki - kljub policijskim pooblastilom - delujejo pod okriljem pravosodnega ministrstva, pa naj bi se zavzemali predvsem za »razbijanje kriminalnih mrež – doma in širše.«
V kitajski provinci Xinjiang Urumqi so izbruhnili etnični spopadi, v katerih je umrlo 140 ljudi, več kot 800 pa jih je bilo ranjenih. O vzrokih za izbruh neredov si kitajske oblasti in na Kitajskem živeči Ujguri podajajo žogico. Medtem ko prve obdolžujejo Ujgure, da so napadli kitajsko prebivalstvo, se 8,3 milijona velika islamska manjšina brani, da je ona tista, ki že več let doživlja pritiske oblasti. Spopadi so po posredovanju kitajskih oblasti in zaprtju nekaterih četrti umirili, rezultati divjanja pa so kljub temu najhujši v zadnjem letu dni. Letos sicer mineva 60 let, odkar so kitajske enote »osvobodile« provinco Xinjiang.
Poslanec evropskega parlamenta in član Evropske ljudske stranke – EPP, Italijan Mario Mauro, je odstopil iz tekme za predsednika evropskega parlamenta. Velikodušni Mauro je tako mesto prvega med enakimi evro-poslanci prepustil strankarskemu kolegu, Poljaku Jerzyju Buzeku, s tem pa je Mauro hkrati Evropsko ljudsko stranko rešil »notranjih razprtij.« Buzeka naj bi EPP formalno imenovala 7. julija, teden dni kasneje pa se bo o njegovem predsedovanju izrekel še evropski parlament. V skladu z dogovorom med ljudsko stranko in socialisti pa naj bi Buzek vladal le prvo polovico mandata parlamenta, drugo pa bo vajeti prevzel poslanec evropskih socialistov, Martin Schulz.
Računsko sodišče je opravilo revizijo poslovanja Filmskega sklada in ministrstva za kulturo, in sicer v delu, ki se nanaša na naloge sklada, za leto 2007. Več o izsledkih revizije predsednik računskega sodišča pa nadvse izčrpno Igor Šoltes:
Po manj kot letu dni mandata je parlament zapustil prvi poslanec. V 59. letu starosti je umrl član poslanske skupine Socialnih demokratov, Aleksander Ravnikar, pred poslansko funkcijo tudi vodja skupine svetnikov Socialnih demokratov v Kranju.
Komentarji
komentiraj >>