Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
FALTY DL: Love Is Liability (Planet Mu, 2009) (ponovitev 14. 7. '09 ob 00.30) (2253 bralcev)
Torek, 7. 7. 2009
juREm



Jure Matičič recenzira novo ploščo Falty DL-a, v ambientalno tvarino vtrte odmeve garagea, 2- stepa, dubstepa, junglea, housea in še česa ... (v celoti!)

*Da se je dubstepovska muzika razširila po celem svetu, nam je jasno že kar nekaj časa, edino glede njene kvalitete so se pojavljali dokaj pogosti dvomi. V zadnjih nekaj mesecih pa se je tudi predpostavka, da edino na angleškem otočju zmorejo narediti dober dubstepovski izdelek, hitro razblinila v nič in s hudo dobrimi ploščami so nas začeli zasipavati tako iz vzhoda kot iz zahoda. Predvsem na drugi strani velike luže se je izoblikovalo nekaj potentnih studijskih mojstrov, ki so povzeli basovske zvoke južnega Londona in jih zelo domiselno priredili lastnim estetskim preferencam, kar po pravilu pomeni, da so londonski zvok spojili s tistim, kar se je pač dogajalo in se še vedno dogaja v njihovih domačih krajih.

Drew Lustman, ki ga danes predstavljamo pod umetniškim sinonimom Falty DL, je na tem mestu še posebej izstopal, saj je pri svojem delu spretno spojil svoje obsesije z britanskimi urbanimi muzikami devetdesetih let, z garažnimi tradicijami njegovega domačega New Yorka in house zvokom, ki prihaja iz malce bolj severnega Chicaga. Po njegovih besedah se je rodila zvrst, ki ji lahko rečemo kar New York garage oziroma NYG, kljub temu, da takšen žanr po klubih defakto ne obstaja in se le imensko navezuje na tradicijo garage muzike v velikem jabolku. Lustmannovo navezanost na britanska izročila lahko zelo logično pripišemo njegovi veliki navezanosti na junglistične ritme iz sredine devetdesetih let in posledično tudi bolj IDM-ovsko obarvanih ustvarjalcev kot so Luke Vibert, Squarepusher in seveda nezamenljivi Aphex Twin. Sam pravi, da je bilo zanj nedvomno prelomno obdobje po letu 1995, ko so na plano začele prihajati plošče Drum and Bass For Papa, Feed Me Weird Things ter Richard D. James Album, ki so v marsičem zaznamovale kasnejši output elektronske srenje.

Seveda pa za Lustmanna izredni pomen nosijo junglistični originali kot na primer Remarc in Shy FX, h katerim se redno vrača tudi sedaj, ko je svoje studijske izdelke kar pošteno upočasnil in se bolj približal UK garage zvoku. Plošče pod imenom Falty DL so torej zelo eksotično poslušanje, pa čeprav lahko vse vplive zelo dobro prepoznamo, le njihova kombinacija je povsem nova. Nič čudnega torej, da je ploščo založila diskografska hiša Planet Mu, ki jo že dobro desetletje vodi Mike Paradinas in sistematično odkriva cele vrste novih in vznemirljivih producentskih imen. Če mi njegova muzika osebno ni ravno najbolj pri srcu, mu moram priznati nezmotljivi okus pri izbiranju plošč za založbo, ki je tako postala eden od neodvisnih velikanov, na katere lahko računamo z vsako novo izdajo.

Drew Lustman si je ime Falty DL sicer ustvaril že pri dvanajstih letih, kar dokazuje tudi napačno črkovanje besede »faulty«, pri katerem pa vztraja še danes, ko ima za seboj kariero kuharja v sushi restavraciji, oboževalca vsakršne dobre hrane, strastnega člana številnih jazzovskih zasedb in malce nostalgičnega uporabnika zelo preprostega studia, ki ga sestavljajo šest let stari Mac G6, dva ogromna JBL-ova zvočnika in pa nepregledne količine vinila, iz katerega jemlje največ navdiha.

Plošča Love Is A Liability je torej zelo svež in dobro premišljen prispevek k razširjeni dubsteperski sceni, ki v New Yorku dobiva svoje druge korenine in skupaj s tem tudi malce drugačen zvok. Nenazadnje raste v drugačni zemlji, zato je tudi končni izdelek toliko drugačen in vznemirljiv.

pripravil Jure Matičič

 



Komentarji
komentiraj >>