Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF MLEKA IN PIVA (3619 bralcev)
Petek, 17. 7. 2009
PolonaT



... V Jeruzalemu protesti ortodoksnih Judov ...
... Pakistanski vodja opozicije Sharif oproščen obtožb ugrabitve letala Mušarafa ...
... predsednik Kostarike za vlado narodne sprave v Hondurasu ...
... Rusija žaluje za umorjeno aktivistko ...
... protesti pred slovensko ambasado v Moskvi ...

OFF NAPOVEDNIK

Vesoljska bitka, ki so jo začele Združene države Amerike in Rusija, igra pomembno vlogo tudi v sedanjosti. So pa Združene države Amerike vedno imele neko prednost, in sicer na račun opevanega pristanka in hoje po Luni. Danes, ko imajo vesoljske programe skoraj vse velesile, ali pa tudi ne velesile, katerim se pridružuje tudi Slovenija, pa Amerika to prednost izgublja. Sumi namreč, da so bili posnetki Neila Armstronga le hollywoodska montaža, so danes le še okrepljeni.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je pred časom namreč priznala, da so že v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, po pomoti seveda in pa ker so se v teh letih ukvarjali z različnimi težavami in pomanjkanjem, izbrisali vse originale posnetkov prvega človeškega pristanka na Luni 20. julija 1969 in nato trakove ponovno uporabili. Posnetke naj bi uporabljali še najprej kot podatkovni material, nihče pa se ni spomnil, da gre za zgodovinski material. Če pa se to zgodi, potem seveda normalno nekaj smrdi.

Seveda pa bo Nasa po najboljših močeh popravila svojo napako. Po besedah višjega inženirja Nase Dicka Nafzherja, bodo sedaj izdelali nove, izboljšane digitalne posnetke, na podlagi štirih posnetkov, ki so se našli v Združenih državah Amerike in Avstraliji. Ob tem je seveda poudaril, da ničesar ne nameravajo potvoriti. Za to pa je, kot se zdi mnogim, že davno prepozno. Bolj se zdi možno, da bodo, če jim bo kljub težavam uspelo, za pravi pristanek na Luni bolj kredibilni Indijci.

Vi pa berete OFF program, ki po prostranstvih vesolja blodi le na alkoholnih hlapih.

OFF PROGRAM

Sudanski predsednik Omar al-Bašir je zaradi namigovanj ugandskega ministra za notranje zadeve Henry-ja Oryeme Okella, da bi ga lahko aretirali, odpovedal svoje načrte za pot v Ugando. Bašir, za katerim je razpisana mednarodna tiralica za vojne zločine, je bil v Ugando povabljen na srečanje za razvoj. Medtem ko je nedavno Bašir lahko nemoteno obiskal mnoge afriške države, pa obisk v Ugandi ni tako preprost, saj je država podpisnica sporazuma z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki je zaradi organizacije napadov nad civilisti v Darfurju tudi razpisalo nalog za aretacijo omenjenega voditelja. Sicer so ugandski veljaki dejali, da si ne želijo incidenta, in tako je kljub besedam, da v državi spoštujejo Mednarodno kazensko sodišče mogoče, da bi tako kot Afriška unija nalog za aretacijo ignorirali in Baširja ne izročili.

V Somaliji se za talce kar prepirajo. Dva francoska varnostna svetovalca, ki so ju pripadniki somalijske islamistične skupine Hizbul-Islam ugrabili iz hotela v Mogadišu, sta bila razlog za razkol med imenovano islamistično skupino in drugo skupino Al-Shabab, ki je od prve talca zahtevala zase. Po prepiru se je skupina Hizbul-Islam po »salomonsko« odločila in enega od talcev prepustila skupini Al-Shabab, ki je nedavno izvedla število obglavljen, amputacij in kamenjanj na področju njihove kontrole. Sicer sta skupini, ki nadzorujeta večino južne Somalije, zaveznici v boju proti somalijski vladi, ki jo podpirajo Združeni narodi, bili pa naj bi tudi privrženki ideje Al-Qaeda.

V Jeruzalemu je prišlo do spopada med ultra-ortodoksnimi Judi, ki so protestirali zaradi aretacije ortodoksne Judinje, ki je stradala svojega triletnega otroka, in policijo. Skupnost aretacijo smatra za vmešavanje izraelske oblasti v delovanje njihove skupnosti. Izraelske notranje sile so tako aretirale približno 28 protestnikov, ki so nanje metali kamenje in zažigali koše za smeti. Nad protestnike, ki protestirajo v dveh ultra-ortodoksnih okrožjih Mea Shearim in Bar-Ilan, je sicer država poslala na stotine policistov, od katerih je bilo 10 ranjenih. Protestniki pa naj bi kamenje metali tudi na predstavnike lokalne oblasti.

Za današnje molitve v Teheranu je napovedan prvi javni nastop vodij iranske opozicije od spornih predsedniških volitev 12. junija. Kljub opozorilom vlade, da naj se javni nastop ne spremeni v oder za nezaželene scene, naj bi se v podporo poraženega kandidata Hosseina Mousavija pred Teheransko univerzo zbralo več tisoč ljudi. V Iranu pa so oznanili tudi ime novega ministra za atomsko energijo, katerega imenovanje sledi torkovemu odstopu sedanjega ministra Gholama Reza Aghazadega. Razlog za njegov odstop sicer ni znan, naj bi pa bil blizu politiki Mousavija. Na njegovo mesto bo stopil Ali Akbar Salehi, ki je v preteklosti opravljal nalogo iranskega odposlanca v Mednarodno agenciji za atomsko energijo.

V afganistanski provinci Kandahar je ob eksploziji vozila, ki je potovalo proti svetišču v okrožju Spin Boldak, umrlo vsaj 11 civilistov, med njimi 5 otrok. Za enkrat odgovornosti za napad ni prevzela še nobena skupina, velja pa provinca Kandahar za duhovno domovino Talibanov. Dve eksploziji pa sta odjeknili tudi v indonezijski prestolnici Džakarta, in sicer sta bila tarči dva prestižna hotela Marriott in Ritz-Carlton. Po prvih podatkih naj bi eksploziji terjali življenje 9 ljudi, ranjenih pa naj bi jih bilo 41. Za napadi naj bi stala aktivistična mreža v Jugovzhodni Aziji Džamaja Islamija, ki naj bi bila povezana z mednarodno aktivistično organizacijo ideje Al Kaide. Zaradi eksplozije hotela, v katerih naj bi se nastanili ob prihajajoči tekmi, je odhod v Indonezijo že odpovedala ekipa nogometnega kluba Manchester United, ki jih ne zanima aktivizem, ampak bolj denar.

Vrhovno pakistansko sodišče je razsodilo, da je vodja opozicije Nawaz Sahrif oproščen vseh obtožb ugrabitve letala kasnejšega predsednika Perveza Mušarafa in s tem umaknilo prepoved, da kandidira za javne pozicije. Prepoved kandidature je Sharif, ki je v času ugrabitve letala opravljal delo premierja, dobil potem, ko ga je sodišče leta 1999 spoznalo za krivega omenjene obtožbe. Vrhovno pakistansko sodišče pa je razsodilo, da ni dovolj dokazov za obtožbo in tako delno potrdilo Sharifove trditve, da je bila obtožba od nekdaj politično motivirana. Razsodba tako pomeni, da bo Sharif, ki je trenutno eden bolj priljubljenih politikov v Pakistanu, lahko kandidiral na volitvah, ki so napovedane za leto 2013.

Severna Koreja je deležna še večjega števila sankcij s strani Združenih narodov, katerega sankcijski odbor je razširil seznam podjetij, organizacij in prvič tudi posameznikov iz Severne Koreje, ki so pod sankcijami zaradi nespoštovanja resolucij Varnostnega sveta organizacije. Na seznam so dodali štiri podjetja, Generalni urad za atomsko energijo v Pjongjangu in pet posameznikov, katerim sankcije prepovedujejo potovanje in uveljavljajo zamrznitev premoženja v tujini ter prepoved uvoza dveh materialov, to je grafita in vlaken, ki se lahko uporabita za izdelavo delov balističnih raket.

Mehika je po tem, ko je Kanada uvedla vizume za Mehičane, tudi sama uvedla vizume za kanadske diplomate. Mehiška zunanja ministrica Patricia Espinoza pa je sporočila, da za vizume ni potrebno zaprositi kanadskim turistom, ki predstavljajo lep del mehiškega turizma, saj jih državo letno obišče okoli 1,3 milijona. Kanada je poleg za Mehičane vizume uvedla tudi za Čehe, saj so prebivalci teh dveh držav številčno najpogostejši prosilci za azil.

Predsednik Kostarike Oscar Arias namerava predlagati oblikovanje vlade narodne sprave, ki naj bi jo vodil odstavljeni predsednik Manuel Zelaya. Arias, ki je sicer posrednik v honduraški krizi in Nobelov nagrajenec za mir leta 1987, naj bi se z Zelayo in sedanjim šefom Hondurasa Robertom Michelletijem še drugič sestal to soboto. Prvo srečanje prejšnji petek je bilo neuspešno, saj je Micheletti zapustil srečanje v San Jose-ju, ne da bi se sestal z Zelayo. Svetovalka Zelaye v Venezueli pa je napovedala, da bo Zelaya, ako bodo pogovori neuspešni, kar sam nekje v Hondurasu oblikoval svojo vlado in začel boj proti vodjem državnega udara. Povedala je še, da je Zelaya že na poti v Honduras, seveda pa ni hotela razkriti, kje se bo nastanil.

Včeraj zvečer so v Čečeniji pokopali umorjeno rusko borko za človekove pravice Natalijo Estemirovo. Žalne slovesnosti, ki so jo priredili v čečenskem glavnem mestu Grozni, pa se je pred pogrebom udeležilo okrog sto ljudi. Tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je obsodil umor aktivistke, ki naj bi po njegovem mnenju umrla zaradi svojega delovanja, je pa zanikal, da za umorom stoji čečenski predsednik Ramzan Kadirov, ki ga sodelavci Estemirove krivijo za njen umor. Umor je seveda odločno obsodil tudi predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope, slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je v svojem sporočilu oblasti tudi pozval, naj umor čim prej raziščejo, ter storilce in naročnike privedejo pred sodišče.

Zaključila se je konstitutivna seja Evropskega parlamenta. Tokrat vam ne bomo postregli z javljanjem, ampak z dvema krajšima izjavama od poslanca Iva Vajgla iz združenja liberalcev in njegovega kolega Philippa Lambertsa iz skupine Zelenih. Strnila bosta svoje vtise o konstitutivni seji in vlogi Evropskega parlamenta.









Kako pa je Vajgel komentiral sodelovanje z Aktualno politično redakcijo Radia Študent?









Sedaj pa poslušajmo še izjavo belgijskega poslanca Zelene skupine Philippa Lambertsa:









Zaradi slovensko-litovske resolucije, ki jo je sprejela parlamentarna skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evrope, ki nacizem izenačuje s stalinizmom, je včeraj pred slovenskim veleposlaništvom v Moskvi potekal protest. Slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip-Slivnik dogodka ni želela komentirati. Resolucijo so sicer že ostro obsodile ruske oblasti, ruski mediji pa so objavili tudi več člankov o slovenski kolaboraciji z nacizmom. O tem smo se pogovarjali Andrejem Magajno, predsednikom stranke Krščanskih socialistov in članom Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.









Civilna iniciativa za dostojno življenje v Piranu je začela z zbiranjem podpisov v podporo pobudi, naj občani o novi prometni ureditvi v centru mesta odločajo na referendumu. Po trditvah člana iniciative Davorina Petarosa so na četrtkovem shodu, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi, zbrali več kot 200 od 300 potrebnih podpisov. Po napovedih Petarosa bodo odlok, ki mestno jedro Pirana skoraj v celoti zapira za promet, v civilni iniciativi temeljito preučili, saj so po njihovem mnenju nekateri členi diskriminatorni do lastnikov stanovanj v mestnem jedru in tujcev. Petarosa žalosti tudi, da so občinski svetniki ob sprejemanju odloka zavrnili skoraj vsa dopolnila, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

Off je pripravila Polona.


Komentarji
komentiraj >>