Pred njegovim nastopom na Sajeti predstavljamo nov elektroakustični izdelek poljskega tolkalca in elektrončkarja Paula Wirkusa, ki ga je posnel skupaj z enim vidnejših nemških elektrončkarjev Ekkehardom Ehlersom in še nekaterimi impro glasbeniki ... (v celoti!)
* Za pod ploščkom 'Ballads' podpisana glasbenika je na nek način presenetljivo, da sta šele sedaj povila svoje prvo sodelovanje. Tako Ehlers kot Wirkus sta namreč svoje plošče v preteklosti objavljala pri nemškem, za elektroakustično glasbo specializiranem založniku Staubgold, ob tem pa sta večkrat sodelovala tudi z istimi glasbeniki. Za sceno, iz katere oba kreativca izhajata, so tovrstna druženja sicer nekaj povsem običajnega, vendar pa se ob tem zdi, da so največkrat namenjena precej zaprtemu krogu ljudi. Poslušalec, ki tovrstnih muzik ne spremlja od blizu, bo v teh najrazličnejših navezah namreč le stežka prepoznal kaj bistveno novega ali drugačnega, zato je v poplavi podobno zvenečih plošč težje poiskati presežke.
Tudi Ehlers in Wirkus s ploščo 'Ballads' pravzaprav ponudita natanko tisto, kar bi bilo iz takega sodelovanja moč pričakovati: glasbo, razpeto nekje med računalniško kompozicijo in improvizacijo. Ne kaže sicer dvomiti v to, da je imelo snemanje plošče terapevtski učinek na oba ustvarjalca; ali bo to dovolj, da bo plošča opažena tudi s strani poslušalcev, pa bo seveda pokazal čas.
Manjši paradoks ob pogledu na njuno sodelovanje se pojavi že v samem pričakovanju. Kljub pričakovanemu zvočnemu naboru bi se vsled njunega slovesa namreč zahotelo več drznosti in avanturizma - bodisi v smislu koncepta ali pa še raje same kompozicijske forme. Ehlers je nase nazadnje opozoril z izvrstnim albumom 'A life without fear', v katerem je skozi zahodnjaško uho prevedel kolektivno travmo afriške diaspore, še prej pa so kritiki opevali njegova posvetila Robertu Johnsonu, Albertu Aylerju, Corneliusu Cardewu in drugih glasbenih veljakov. Poljski tolkalec in elektrončkar Paul Wirkus je v primerjavi s svojim nemškim kolegom nekoliko manj prepoznaven glasbenik, a njegov posluh za tiste bolj zanimive vsebine pri angažiranih poslušalcih ni ostal neopažen. Njegov v letu 2004 objavljen prvenec 'Déformation Professionnelle' je mesečnik The Wire izbral celo za album meseca. Gledano retrospektivno to ni presenetljivo, saj so bile tovrstne godbe takrat še razmeroma sveže, danes pa se zdi, da je sorodne produkcije enostavno preveč, zato bi Ehlers in Wirkus tokrat vendarle morala narediti opaznejši korak naprej.
Album 'Ballads' kljub temu še zdaleč ni slab dosežek, vprašljiva je le njegova aktualnost. Skladbe, v katerih se glasbenika srečata z obsežnim naborom terenskih posnetkov, delujejo utrujeno in neprepričljivo, za bolj uspešne pa se izkažejo kosi, zgrajeni okoli akustičnih sekvenc. Te so poleg Wirkusa na tolkalih prispevali še Werner Dafeldecker in Achim Tang z akustičnima basoma, Kai Fagaschinski s klarinetom, v eno od skladb pa avtorja vpneta tudi vzorce klavirja Alice Coltrane. Tukaj glasba postane bolj produšna, spoj akustike in digitalnega procesiranja pa bolj domišljen in izdelan. Klišejsko digitalno plastenje Ehlers in Wirkus potisneta v ozadje in odpreta prostor subtilnejšemu zvočnemu dogajanju, znotraj katerega spretno posežeta v kompozicijsko strukturo. Tako se še enkrat več potrdi pravilo, da tudi v kontekstu prosto improviziranih muzik občutek za kompozicijo nosi ključno vlogo, še toliko bolj danes, ko so potenciali akustičnih in digitalnih zvokov prignani do skrajnosti. Ali bi bilo sodelovanje med Ehlersom in Wirkusom uspešneje v prečenju digitalnih manipulacij in tolkal, lahko le ugibamo, vpogled v tovrstno Wirkusovo solistično kombiniranje pa se ponuja že konec meseca, ko ga gostijo na Kreativnem taboru Sajeta.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>