...v Mavretaniji izvolili novega-starega predsednika, protikandidati opozarjajo na spornost rezultatov...
...v Hondurasu nič novega; propadla poganja med začasnim predsednikom Robertom Michelettijem in izgnanim Michaelom Zelayo...
...v Milanu nič več alkohola mlajšim od 16 let, Berlusconi napoveduje prohibicijo vsej Italiji...
...Računsko sodišče predstavilo revizijo financiranja volilnih kampanj lanskoletnih parlamentarnih volitev...
OFF NAPOVEDNIK
»That's one small step for a man, one giant leap for mankind,« je pred skoraj natanko štiridesetimi leti zagrmel Neil Armstrong in kot prvi človek potacal Luno. Mokri sen nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da bodo prav astronavti ZDA pohodili mesec do konca šestdesetih kot prvi, je bil s tem izpolnjen.
Armstrongov izlet na Luno, nanjo se je podal skupaj z Michaelom Collinsom in Edwinom »Buzzom« Aldrinom, je Američanom prinesel odločilno prevlado v hladnovojnem vesoljskem kazanju mišic s Sovjetsko zvezo. Tej Gagarin kot prvi človek v vesolju ni več pomagal - zastava ZDA je bila zabita globoko v osrčje Lune, povojni ameriški imperializem je prebil orbito.
Posnetek Armstrongovega stopicanja po mesecu je obnorel Američane in svet, v televizor naj bi buljilo več kot 600 milijonov ljudi. Predsednik Nixon, ki je poklepetal z izletnikoma Aldrinom in Armstrongom – Collins na luno ni stopil –, je doživljal orgazmične trenutke, ki jih je Kennedy pred tem le sanjal. Trenutki vzhičenosti, ki še trajajo in ob različnih državotvornih momentih inspirirajo Američane, niso ponehali tudi ob vse glasnejših namigovanjih, da je bila celotna odprava zrežirana.
Misiji Apollo 11, ki je privedla na Luno prvega človeka, je sledilo še pet odprav, tam je počitnikovalo še deset ameriških astronavtov. Poleg ZDA so Luno obdelali še Rusi in Indijci, toda zgolj s sateliti in stalnimi bazami na njej. Naslednja ekspedicija naj bi človeka na Luno ponovno popeljala okoli leta 2020.
Vi pa berete prizemljeni OFF program Radia Študent. Brez zastave in režije!
OFF PROGRAM
Politični krizi v Hondurasu ni videti konca. Začasna vlada, s pučističnim predsednikom Robertom Michelettijem na čelu, je namreč zavrnila predlog kostariškega predsednika Oscarja Ariasa, po katerem bi v Hondurasu oblikovali vlado narodne enotnosti, izgnanega predsednika Michaela Zelayo vrnili na predsedniško mesto, po pretečenem mandatu v oktobru pa razpisali nove volitve. Zelaya naj bi vse Ariasove predloge - ti med drugim predvidevajo amnestijo za vse s pučom povezane - postopek sprejel, po propadlih pogovorih pa oznanil, da so zanj pogovori v okviru mediacije končani. V Hondurasu naj bi se medtem organiziral nov upor, ki bi Zelayi omogočil vrnitev, mediator Oscar Arias pa kljub zadnjemu neuspehu še vedno verjame v moč besede in pogovora. Na nadaljnjo mediacijo pa post festum cinično stavi tudi ameriški State Department, ki sprti strani poziva k »zavezanosti uspešnemu zaključku«.
Vojaški voditelj, general Mohamed Ouid Abdelaziz, je uradni zmagovalec sobotnih predsedniških volitev v Mavretaniji. Po navedbah notranjega ministrstva je Abdelalziz, ki je sicer oblast v Mavretaniji uzurpiral že z lanskoletnim pučom, slavil z absolutno večino - 52 odstotkov. Na spornost uradnih rezultatov so takoj opozorili predsednikovi volilni tekmeci. Ti vidijo v volitvah in sporni zmagi zgolj legitimacijo lanskoletnega puča, zaradi domnevnih nepravilnosti pa zahtevajo mednarodno preiskavo volitev. S prevratom avgusta 2008 je Mohamed Ouid Abdelaziz s predsedniškega mesta vrgel edinega demokratično izvoljenega predsednika v 49-letni neodvisni zgodovini Mavretanije, Sidija Ouida Cheikha Abdallahija.
Iranske oblasti so, ob plačilu varščine v višini 100 tisoč dolarjev, izpustile še zadnjega priprtega uslužbenca britanskega veleposlaništva v Teheranu. Kot je znano, so iranske oblasti ob protivladnih protestih v juniju priprle devet sodelavcev britanske ambasade z obtožbami, da so sodelovali pri organizaciji masovnih demonstracij. Osmerica je bila iz pripora izpuščena že prej, kot zadnji pa je svobodo ugledal še Hossein Rassam, vodilni politični analist britanskega veleposlaništva. Na Rassamovo izpustitev se je Velika Britanija, razumljivo, odzvala z odobravanjem, njegovo priprtje pa vidijo kot nezakonito.
V indonezijski prestolnici Džakarti po petkovem bombnem napadu, ki je v prestižnih hotelih pokončal devet ljudi, potekajo žalne ceremonije, policija pa pospešeno poizveduje za organizatorji napadov. Prve analize sledijo namigovanjem neposredno po napadu, da za dejanji stojijo aktivisti Džamije Islamije. Oblasti v pomanjkanju dokazov tako brskajo po kampih, v katerih naj bi se urili napadalci, glavna tarča pa naj bi bil eden od vodij Džamije Islamije, Noordin Mohamed Top. Ta naj bi stal tudi za večino napadov v Indoneziji po letu 2002.
Ko gre za povzročitelje, pa ni več dilem pri primeru napada v Bombaju novembra lani. Edini preživeli napadalec, 21-letni Pakistanec Mohmade Adžmal Kasab je na posebnem sodišču v Bombaju priznal krivdo. Potem ko je svojo vpletenost v napad sprva zanikal, je tokrat zmogel izreči »kriv sem«, pristojnim pa je natančno opisal tudi potek akcije. Kot je znano, je bilo v napadu, za katerim stoji pakistanska islamistična skupina Laškar-e-Taiba, ubitih 166 ljudi, več kot 300 ljudi pa je bilo ranjenih.
»Nič več alkohola mladim,« je zapovedala županja Milana, Letizia Moratti, in mlajšim od šestnajst let onemogočila vrček piva v priljubljeni oštariji. Staršem prestopnikov, ki si bodo kljub vsemu drznili šlukniti alkohol, bodo mestne oblasti naložile globo v višini 450 evrov, lastniki lokala pa bodo v primeru kršitve dolžni odšteti le 50 evrov več. Nad prohibicijo v Milanu pa je navdušen tudi vse prej kot asketski predsednik italijanske vlade, Silvio Berlusconi. »Prepoved bi morali razširiti na vso državo,« na kao problem prekomernega pitja mladih opozarja hedonist Silvijo.
V Italiji naj bi sem manj pilo, v Turčiji pa kadilo. Vsaj v barih in restavracijah, kamor je vlada razširila prepoved kajenja. Razširitvi prepovedi je ostro nasprotoval del opozicije, ne pa tudi turško prebivalstvo. To je, zanimivo, po raziskavah domnevno v kar 95% podprlo ostrejšo omejevanje kajenja. »Moramo zaščiti našo prihodnost in mlade,« je ukrep upravičeval minister za zdravje, Recep Akdag. V Turčiji naj bi bilo sicer več kot 20 milijonov kadilcev.
Poslanci evropskega parlamenta se po ustanovnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu ta teden selijo v Bruselj, kjer bodo nadaljevali z delom in ustanavljanjem parlamentarnih odborov. Predsednike večine parlamentarnih organov so izvolili pretekli teden, nekatere pa bodo še v teh dneh. Evroparlament ima sicer 20 stalnih odborov in dva pododbora, v vsakem od njih pa sodeluje med 24 in 76 poslancev.
Računsko sodišče je objavilo ugotovitve revizije poročil o financiranju volilnih kampanj za parlamentarne volitve v lanskem letu. Sodišče je pri tem preverjalo pravilnost v poročilih navedenih zneskov ter pravilnost zbiranja in porabe sredstev. Več o izsledkih revizije pa nam je povedal predsednik računskega sodišča, Igor Šoltes:
Komentarji
komentiraj >>