Čez poletje bi bilo potrebno delovanje oziroma pametovanje domačih politikov zakonsko prepovedati in najostreje sankcionirati. Tako zdravi razum rednih odjemalcev vsebin medijskih trobil državnotvornega diskurza vsaj med državnozborskimi počitnicami ne bi resno načenjale povsem za lase privlečene tematike, s katerimi te dni na veliko posiljujejo očitno pač kakršnekoli že pozornosti lačni politikanti. Izvirni greh sicer je na plečih domačega medijskega prostora. Kajti če v njem ne bi vladala tolika servilnost do celotne politične kaste na Slovenskem, v tej sicer tudi pod to vlado še naprej prednjači državna Slovenska tiskovna agencija, katere novice se potem brez vsake distance povzemajo, bi nekatere teme enostavno ostale brez tolikšnega medijskega prostora, kot ga zasedajo v zadnjih dneh.

Če bi ob predpostavki, da vlada kot izvršna oblast nekatere nujne posle preprosto mora opravljati, uvedli popolno prepoved političnega delovanja vsaj med državnozborskimi počitnicami vsaj za celotno poslansko ekipo in še vse druge politične tretjekategornike, bi za lase privlečen Jelinčičev predlog vladi za razpis referenduma o celovitosti Primorske od Vršiča do Malega Lošinja in še denimo apel Aleša Primca k spremembi ustave, da bi referendumske stroške na referendumih zavrnjenih zakonov plačali kar poslanci, ki so jih izglasovali, morala ostati medijsko prezrta. Prav tako za med novice ne bi prišlo v poštev niti razkazovanje indeksa in diplome, kot ga je v ponedeljek v prostorih poslanske skupine vladajočih Socialnih demokratov uprizoril izvoljeni predstavnik ljudstva Bojan Kontič.

Gre pač za tipične psevdo-dogodke brez kake oprijemljive vsebine. Kakšno in kake stopnje izobrazbo posameznik ali posameznica pridobi v okviru visokošolskega izobraževanja na katerikoli od domačih uradno visokošolskih ustanov je namreč že tako ali tako javen podatek. Pobudnik referenduma o celovitosti Primorske od Vršiča do Malega Lošinja pa je tako ali tako že vnaprej skeptičen v uspeh lastne pobude. Nekdanji ljubljanski svetnik in funkcionar Slovenske ljudske stranke Aleš Primc, ki tej stranki ostaja zvest od pripojitve Slovenskih krščanskih demokratov, pa je v domačem kolektivnem političnem spominu dandanes tako ali tako politični tretjekategornik in brezveznik. Spominjamo se ga predvsem kot enega od ključnih pobudnikov in organizatorjev referenduma proti uveljavitvi sprememb Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Kljub temu imajo vsi ti trije psevdo dogodki vendarle tudi nekaj skupnega. Kažejo pač na nizko raven politične kulture na Slovenskem. In sicer tako v samih medijih kot v politiki in med volivci. Politično sprenevedanje, kamor štejeta referendumska pobuda in apel za spremembo ustave, ali moralni boj za politično resnico, kar je javno poslansko opletanje z diplomami, namreč očitno še naprej prinašajo politično korist, ki je enako naklonjenost črede volivcev. Prav pa bi bilo, če bi naj ta sistem predstavniške demokracije res deloval kot je zastavljen v politični teoriji, da bi njihovim akterjem, vsaj ko so tako povsem očitno privlečene za lase, škodovale.

Prepoved političnega delovanja vsaj čez državnozborske počitnice bi tako nenazadnje lahko prišla prav tudi domači medijski industriji poustvarjalcev družbe spektakla, v kateri tudi to poletje zavladajo zgolj podobe in ne tudi za lase privlečena vsebina raznoraznih političnih nastopačev. Lahko bi se zazrla vase. Pravzaprav se bi bila prisiljena posvetiti za slehernikov vsakdan gotovo usodnejšim in pomembnejšim vsebinam. Zakaj pa ne še naprej in še vedno vse-navzoči gospodarski krizi.

Med drugim bo glede na osvojeni medijski prostor večini rednih odjemalcev vsebin domačih trobil državnotvornega diskurza najverjetneje gladko uspelo spregledati spoznanja, ki jih prinaša junijska izdaja publikacije Gospodarska gibanja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Eno od njih tako je, da se na trgu dela stanje še naprej slabša - število iskalcev zaposlitve je junija preseglo 86.000, kar je 42 odstotkov več kot lani. V širši evropski domovini je brezposeln že vsak deseti, skupaj je uradno brezposelnih 21 in pol milijona ljudi. Kljub temu cene v Uniji v povprečju glede na lansko leto padajo. Toda temu ni tako tudi v svetilniku od domovine. Na Slovenskem cene ostajajo višje kot lani.

Državotvornost diskurza domačih medijskih trobil se tako razgalja predvsem v tem, kako hvaležno grabijo in reproducirajo te za lase privlečene in prežvečene politične psevdo-dogodke, s katerimi razen v zdravorazumskem smislu po nepotrebnem z zastavljanjem za politično kasto neprijetnih vprašanj pač ne vznemirjajo svojih do ravni politične kulture na Slovenskem apatičnih odjemalcev, torej bralcev, gledalcev in poslušalcev. Zato bi bilo potrebno politično delovanje vsaj čez državnozborske počitnice prepovedati in trobilom omogočiti, da se vsaj za kak teden ali dva vrnejo k svojemu osnovnemu poslanstvu – javnemu nadzoru in vrednotenju delovanja posameznih družbenih podsistemov. Politični je pač zgolj eden od njih. Ključno a neodgovorjeno vprašanje teh dni pa, zakaj torej so cene v Sloveniji letos za razliko od širše evropske domovine še vedno višje kot lani?

ODPOVED: Tudi tokratni N-euromoment sem s pobudo za popolno prepoved političnega delovanja v domači Republiki vsaj čez državnozborske počitnice v zobeh prispeval Tomaž Z.