...Falcon se vrača, falcon odhaja...
...ob smrti 18-letnika v pariškem predmestju ponovno nemiri...
...Nekdanji iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani se bo odpovedal petkovi molitvi...
...rezultatski policijskih ukrepov nedavnih etničnih nemirov v kitajski provinci Xinjiang...
Zloglasni falcon se vrača. Po pregrešno drago letalo se bo v torek v ZDA k sedanjemu najemniku General Maritime Corporation odpravila domača petčlanska strokovna komisija, ki ga bo po opravljeni deregistraciji napotila na enomesečni servis v švicarski Basel. Luksuzni falcon-ček, kupljen v času vlade Janeza Drnovška, pa v vladnih rokah ne bo ostalo prav dolgo. Vlada je namreč že pred časom objavila razpis za nov najem letala, nanj pa so se prijavila tri ustrezna podjetja: Adria Airways, GIO Poslovna aviacija in Linxair.
Smrt 18-letnika, bežečega pred policijo, je na ulice pariškega predmestja Bagnolet ponovno zgrnila kupico jeznih mladeničev. Približno 40 razjarjenih mladostnikov je, po poročilih policije, najprej obračunalo z lokalno avtobusno postajo, smetnjaki in avtomobili, nato pa se spopadlo še s policisti. Francoski notranji minister Brice Hortefeux je ob incidentu pozval k miru, vsem, ki krivdo za mladeničevo smrt vidijo v policiji, pa obljubil temeljito preiskavo dogodka.
Nekdanji iranski predsednik in vodja dveh vplivnih teles Irana, Akbar Hašemi Rafsandžani, se bo odpovedal petkovi molitvi na teheranski univerzi. Po novem valu protivladnih protestov, ki jih je sprožila njegova zadnja molitev v sredini julija, se želi Rafsandžani podobnim ekscesom tokrat izogniti. Tradicionalne petkove molitve v Teheranu sicer vodijo štirje vplivni kleriki, ta petek pa je vrsta prišla na nekdanjega iranskega predsednika, ki je islamski republiki vladal med letoma 1989 in 1997.
Znane so številke policijske obravnave nedavnih etničnih nemirov v kitajski provinci Xinjiang. Kot je v pisnem odgovoru uradni Peking sporočil Odboru Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, je bilo 1231 pripornikov izpuščenih ob podpisu izjave o kesanju, 77 je bilo obtoženih različnih kaznivih dejanj – od vlomov pa do oviranja pravosodja – 7 ljudi pa je bilo spoznanih za krive vohunjenja. Ob tem naj bi bilo 718 ljudi še vedno priprtih, 83-im od teh pa grozi obtožnica zaradi umora, požiga ali ropa. V etničnem nasilju je bilo sicer ubitih 197 ljudi.
Komentarji
komentiraj >>