Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
MURCOF: La Sangre Iluminada (13 Lunas, 2009) (ponovitev 25. 8. '09 ob 00.30) (2861 bralcev)
Torek, 18. 8. 2009
tadej



Fernando Corona oziroma Murcof je že nekaj let zvesti prijatelj frekvence 89.3 MHz, zato ga v uvodu ne bomo posebej predstavljali. Še vedno goji pristriženo črno brado, mrko gleda v svet, fene pa zelo površno obvešča o svojih planih, izdajah in koncertih. Vse, kar lahko izvemo iz njegovih internetnih strani o prihajajoči plošči La Sangre Iluminada, je kake 2 do 3 leta stara informacija o tem, da Murcof dela soundtrack za istoimenski film ... (v celoti!)
* Fernando Corona oziroma Murcof je že nekaj let zvesti prijatelj frekvence 89.3 MHz, zato ga v uvodu ne bomo posebej predstavljali. Še vedno goji pristriženo črno brado, mrko gleda v svet, fene pa zelo površno obvešča o svojih planih, izdajah in koncertih. Vse, kar lahko izvemo iz njegovih internetnih strani o prihajajoči plošči La Sangre Iluminada, je kake 2 do 3 leta stara informacija o tem, da Murcof dela soundtrack za istoimenski film. Povezava nas napoti do uradne strani filma, kjer lahko opazimo, da sta zunaj že DVD in soundtrack La Sangre Iluminada, a žal nikjer ne piše, kje bi se to reč dalo kupiti. Po enournem iskanjem po internetu nisem o nakupu dvd-ja ali soundtracka zasledil ničesar, razen podatka na Amazonu, da zadeva izide 15. septembra. Kje je tista izdaja, ki jo oglašujejo na uradni strani filma, torej ni jasno, je pa seveda jasno, da medmrežje kar žubori od torrentov dotičnega albuma in seveda kliče po gusariji, ki je trenutno edina vez z očitno le na Betelgezi izdanim albumom.

Skoraj v ilegali je Murcof izdal tudi zadnji EP Mexico, skupaj s “sentiš” trobentačem Erikom Truffazem (beri: trufajem), ki je mimogrede ena najbolj izpopolnjenih in vrhunskih muzik, ki romajo po nam preljubem slušnem vesolju. EP se je namreč pojavil kar naenkrat, brez kakršnih koli napovedi. Kakšne vrste meglica se vije okoli plošče La Sangre Iluminada, bo verjetno kmalu razkril čas, verjetno pa ne gre za kaj tako ekstremnega kot v primeru albuma Cosmos, ki je več kot eno leto pred izidom po nesreči, karkoli že to pomeni, ušel iz Murcofovega laboratorija in v piratski maniri obkrožil svet. Kakorkoli že, plošča La Sangre Iluminada naj bi bila po podatkih s strani filma zunaj, vprašanje je le, kje?

Gleda na letnico filma, ki je 2007, bi predvideval, da album La Sangre Iluminada sodi v obdobje med plati Remembranza in Cosmos. Poleg skupnega imenovalca, ki v prepoznavnem zvoku in patosu zaobjema vse Mehičanove izdaje, na soundtracku La Sangre Iluminada ne najdemo ničesar tipičnega za ploščo Cosmos, vsekakor pa zadeva bolj diši po vrhunski CD-jki z naslovom Remembranza. Remembranzo so odlikovali predvsem raznoliki briljantni mikroritmi, ki pa jih tokrat dobimo v še zdaleč ne tako izpopolnjeni in eklektični različici. Kljub temu se beati, “podbeati”, “nadbeati” in ostala mikro šara, ki paše zraven, fascinantno stapljajo v zvočno sliko, ki je pretežno sestavljena iz godal in klavirja. Če ga v tem pogledu primerjamo z Johannom Johanssonnom, ki ga Murcof sam navaja kot vpliv, primerjava pa še ob nobenem albumu ni bila toliko na mestu kot tokrat, lahko rečemo, da je Johanssonn šolski primer odvratnega spajanja klasične glasbe z elektronsko, saj pri njem časovna os akustike in elektronike teče vzporedno, ne prihaja pa do nikakršnih medsebojnih interakcij, konvergenc in divergenc, ki se pri Murcofu odvijajo v multidimenzionalnih črvinah, ki pulzirajoče nastajajo in izginjajo med obema svetovoma. Z drugimi besedami, Murcof je naredil ploščo, ki se ne ukvarja z detajli na taki ravni, ki so v primeru soundtracka skorajda nesmiselni, hkrati pa je izdelek tako dovršen, da si je upravičeno izboril prostor na zvočnem CD-ju oziroma kot soundtrack.

Melos, ki na plošči La Sangre Iluminada, zaradi omenjenega igra nekoliko večjo vlogo, je temu primerno bolj poetičen in čustveno nabit, oziroma bolje rečeno, tako deluje na prvo žogo, saj so melodije bolj izrazite in v slogu filmske glasbe bolj epsko nastrojene. Pri tem ne mislim na kičasto plastično epskost visokoproračunskih filmov, niti na postrockersko “pateto-epiko”, s katero se glasba vsekakor spogleduje, temveč tisto zlato sredino, kakršno je na primer mojstrsko ujel Clint Mansell v filmu The Fountain.

Murcof je torej z La Sangre Iluminada še enkrat dokazal, da enostavno ne zna delati povprečnih ali podpovprečnih komadov, kljub temu da je izdal že precej boljšega materiala. Murcof je blagovna znamka, ki zagotavlja glasbeni higienski minimum, kadar koli in kakor koli se že loti produciranja svoje glasbe. Z remiksiranjem komada Como Quisiera Decirte zasedbe Los Angeles Negros, ki po hitrem preletu izgledajo kot nekakšna mehiška verzija Belih Vran, pa se je Fernando Corona tokrat še konkretno in uspešno dotaknil popa 70-ih, saj je obdržal pop formo komada, posemplal vokal, v ritem sekcijo pa dodal nekaj konvencionalnih perkusij. Komad kar prelepo zaključi dotično ploščo, saj gre za reciklažo pop žalostinke, ki paše v poletnih dneh kot mrzlo pivo v hladni senci.

Edina stvar, ki na plošči slabo funkcionira, so kratke variacije različnih tem, saj se nekatere prehitro zaključijo. Resda gre za soundtrack, a na CD-izdaji bi vsekakor bolj prav prišel kak bonus komad, kot pa neko neumestno prekinjanje, ki se zaključi ravno, ko komad postane zanimiv, oziroma se razvije do te mere, da si že skoraj zasluži naziv komad. Mislim, da ne bi nihče imel nič proti, če bi Murcof te zvočne koščke obržal kar zase.

pripravil Tadej Droljc



Komentarji
komentiraj >>

Re: MURCOF: La Sangre Iluminada (13 Lunas, 2009) (ponovitev 25. 8. 09 ob 00.30
goran [17/08/2009]

remiks como quisiera decirte je najbolš kar je fernando skup spravu v destih letih : )
odgovori >>