... Države Južne Amerike na izrednem vrhu zaradi dogovora med Kolumbijo in Združenimi državami o uporabi kolumbijskih vojaških oporišč ...
... Generalni sekretar NATA Rasmussen v Turčiji trdi, da spoštuje islam ...
... Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad zahteva pregon opozicijskih voditeljev zaradi protestov po volitvah ...
... Nova srečanja družin, ločenih v korejski vojni ...
... Na Facebooku širjenje italijanskega sovraštva do Slovencev ...
OFF NAPOVEDNIK
Poznamo zgodbe o diktatorjih - recimo jim raje ambiciozni voditelji narodov -, ki s pomočjo prevar na volitvah dosežejo več kot devetdeset odstotno ali - v nekaterih primerih - tudi več kot stoodstotno zmago. Volilno prevaro za svoje dobro je za ruski dnevnik Izvestija priznal tudi beloruski predsednik, bojda zadnji evropski diktator, Aleksander Lukašenko. Lukašenko je tako priznal, da je na zadnjih predsedniških volitvah varal pri rezultatu. Vendar Lukašenko ni običajen diktator. Tako je priznal, da je varal zato, ker je med Belorusi tako priljubljen, da bi bila prednost, s katero bi na poštenih volitvah zmagal, tako visoka, da ji nihče ne bi verjel.
Rezultat na volitvah leta 2006 je znižal z goljufijo, saj naj bi dosegel kar triindevetdeset odstotkov glasov, zato je ukazal, da mu uspeh znižajo na kakih osemdeset procentov. Svoje dejanje je lepo argumentiral. Meni namreč, da ko presežeš devetdeset odstotkov, to psihološko ni sprejemljivo. Zato je državljanom prizanesel s stresom in lagal o lastnem uspehu.
Berete OFF Program Radia Študent, na čigar lestvici popularnosti se je Lukašenko ravnokar dvignil za sedem mest.
OFF PROGRAM
V Argentini, natančneje v mestu Bariloche, poteka izredni vrh Zveze držav Južne Amerike, oziroma UNASUR, glavna tema pogovorov pa bo dogovor med Kolumbijo in Združenimi državami, ki Američanom omogoča uporabo kolumbijskih vojaških oporišč za njihov tako imenovan boj proti mamilom in terorizmu. ZDA bo tako lahko uporabljala tri letalska, dve pomorski in dve kopenski oporišči, tako ameriška kot kolumbijska vlada pa zatrjujeta, da bodo oporišča še naprej pod upravo Kolumbije oziroma njene vojske. Sporazum je naletel na ostre kritike s strani Venezuele in Bolivije, zaskrbljeni pa so tudi v Braziliji, Ekvadorju in drugod po Južni Ameriki. Venezuelski predsednik Hugo Chavez pravi, da skušajo ZDA iz Kolumbije napasti Venezuelo in prevzeti naftno infrastrukturo.
Ameriške sile se vztrajno kopičijo tudi v Afganistanu, vendar v boju proti talibanom nimajo uspeha. Ravno obratno. Zato bo poveljnik ameriških in mednarodnih sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal v naslednjih tednih predstavil novo strategijo za Afganistan. Izdal pa je že nekaj navodil, v katerih od podrejenih zahteva, da spremenijo miselnost in se osredotočijo na zaščito Afganistancev. Sprememba seveda ni plod spremembe dojemanja civilistov v tako imenovanem boju proti terorizmu, ampak pragmatičen pristop, saj - kot pravi McChrystal - morajo na svojo stran pridobiti prebivalstvo, v nasprotnem primeru jih namreč čaka poraz. Ameriški poveljnik je dejal: »Če škodujemo civilistom, potem sejemo seme lastnega poraza.« Kar pomeni, da so civilisti nekaj vredni le, ko koalicijskim silam to ustreza.
Sveži generalni sekretar NATA, Danec Anders Fogh Rasmussen, je iz Grčije odpotoval v Turčijo, kjer bo s Turki razpravljal o Natovih operacijah v Afganistanu in izboljšanju odnosov z islamskim svetom. Tako je prvi dan obiska izkoristil za to, da je izrazil spoštovanje do islama. Rasmussenu kot novemu generalnemu sekretarju NATA je Turčija sprva nasprotovala, ker se kot takratni danski premier ni želel opravičiti zaradi karikatur Mohameda v danskih časopisih, nasprotoval pa je tudi turškemu članstvu v Evropski uniji. Rasmussen je Turčijo in Grčijo pozval k iskanju pragmatičnih rešitev za medsebojne spore, kar naj bi preprečevalo doseganje dogovora o boljšem sodelovanju v Afganistanu in oviralo delo zavezništva.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je pred petkovimi molitvami pozval k sodnemu pregonu opozicijskih voditeljev, ki so vodili proteste po predsedniških volitvah dvanajstega junija. K temu je pozval iransko pravosodje in dodal, da za te voditelje ne bi smelo biti imunitete. Množica, ki se je udeležila molitev, naj bi celo vpila, da bi morali voditelje nemirov usmrtiti. V nemirih po volitvah naj bi umrlo devetinšestdeset ljudi, več sto pa naj bi jih bilo ranjenih.
Severna in Južna Koreja bosta septembra po skoraj dveletni prekinitvi organizirali srečanja družin, ki že desetletja živijo ločeno, in to brez telefonskih ali poštnih povezav. Srečanja, ki bo šestindvajsetega septembra in bo trajalo šest dni, se bo udeležilo okoli dvesto družin. Do srečanja bo prišlo v severnokorejskem letovišču Kumgang. Družine je ločila korejska vojna, ki se je leta 1953 končala le s premirjem in ne z mirovnim sporazumom. To srečanje naj bi bilo znak nekakšne otoplitve odnosov med državama.
Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Zavodom za zaposlovanje pripravlja projekt Absolvent - aktiviraj in zaposli se. Namen projekta je mladim diplomantom omogočiti pridobitev prve zaposlitve in olajšati prehod na trg dela. Projekt je zasnovan v sklopu projekta Kajpami.si, več nam je povedala vodja Kajpami.si, Vesna Miloševič:
Na spletni mreži Facebook se je pojavila skupina, ki je objavila recept za cvrtje Slovencev v ponvi. Skupina se imenuje »štirje sužnji v ponvi«, seveda po italijansko. Gre namreč za žaljivko, ki jo italijanski nacionalisti uporabljajo za Slovence. Sodeč po receptu je treba vzeti nekaj metrov veliko ponev, vanj zliti sto petdeset litrov olja, po možnosti najslabšega, in v vročega potopiti štiri Slovence. Pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost, Peter Močnik, je o tem že obvestil italijansko poštno policijo in napovedal tožbo proti skupini. Ta vsebuje približno petdeset članov, med njimi so tudi nekateri dijaki tržaških italijanskih srednjih šol. So med njimi tudi gostinci in kuharji?
Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je predsednik zveze Dušan Semolič izrazil razočaranje nad valom nestrinjanja s predlogom finančnega ministra Francija Križaniča o uvedbi dveh dodatnih dohodninskih razredov, ki bi obremenila bogatejše člane družbe. Po besedah Semoliča morajo bogatejši več prispevati v proračun. Mi pa smo se pogovarjali z izvršnim sekretarjem zveze Ladislavom Rožičem, ki je bil do aktualne fiskalne politike države zelo kritičen:
Komentarji
komentiraj >>