...regionalne volitve v Nemčiji, predsedniške volitve v Gabonu...
...bodoči novi premier Japonske Jukia Hatojamo po zgodovinski zmagi že snuje novo vlado...
...Dalajlama v Tajvanu...
...Država socialno ogroženim izplačala posebni dodatek...
OFF NAPOVEDNIK
Da zloglasna »nova gripa« ni samo za plebs in medije, je pred časom spoznal že kostariški predsednik Oscar Arias, minuli vikend pa je virus A H1N1 napadel tudi njegovega kolumbijskega kolega Alvara Uribeja.
Kolumbijski predsednik se je boleče glave in povišane telesne temperature vrnil s petkovega vrha Zveze držav Južne Amerike, njegovi zdravniki pa so kaj hitro pomodrovali, da je med diplomatskim kramljanjem, poleg prijaznih besed in nasmeškov, fasal tudi virus nove gripe. Na možnost okužbe je bil Uribe pred odhodom v Argentino, kjer se je vrh odvijal, opozorjen, na zdravljenje pa se bojda dobro odziva.
Drugi udeleženci vrha in voditelji južnoameriških držav naj bi se novi gripi izognili, ne pa tudi predsednik Kostarike, Oscar Arias, ki je bolezen prebolel v avgustu. Ariasa so zdravniki z medikamenti poslali v karanteno, po sedmih dneh pa se je trdoživi predsednik že vrnil v svojo palačo.
V Uribejevi Kolumbiji je za novim virusom sicer obolelo 621 ljudi, 29 pa jih je zaradi okužbe umrlo.
Vi pa berete neokuženi in na novo gripo imuni OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V Nemčiji so politične sile na deželnih volitvah v Turingiji, Posarju in na Saškem ter na občinskih volitvah v severnem Porenju - Vestfailiji preverjale formo pred septembrsko veliko tekmo in volitvami v zvezni parlament. Glede na prve začasne izide in vzporedne volitve so lahko najbolj zaskrbljeni v vladajoči Krščansko-demokratski uniji - CDU kanclerke Angele Merkel, ki beleži znaten upad podpore, vsaj glede na volitve leta 2004 v vseh treh omenjenih pokrajinah. Vmesni čas na padec podpore kaže tudi socialdemokratom SPD, medtem ko je na deželnih volitvah največ pridobil levi tabor. Leva stranka je v Posarju z 21,3 odstotka celo slavila, visoko podporo pa je prejela tudi v Turingiji in na Saškem. Glede na volitve izpred petih letih so se okrepili tudi liberalni Svobodni demokrati. Ključne, zvezne parlamentarne volitve bodo v Nemčiji potekale 27. septembra, po javnomnenjskih raziskav pa se zmaga, kljub včerajšnjim rezultatom, še vedno nasmiha krščanskim demokratom.
V Gabonu so začeli s preštevanjem glasov po predsedniških volitvah. Za nasledstvo preminulega nekdanjega predsednika Omarja Bonga, ki je Gabonu vladal kar 41 let, se je v štartu potegovalo 23 kandidatov, za najresnejšega med njimi pa velja Omarjev sin, Ali Ben Bongo. Zaradi spornih okoliščin, v katerih so se volitve pripravljale in katere naj bi Bongu mlajšemu utirale pot na oblast, je že v petek iz tekme odstopilo pet kandidatov, na volilni dan pa še Kasimir Oye Mba - poleg Andre Mba Obame eden najresnejših Bongovih rivalov. Volitve so tako potekale v naelektrenih razmerah, njihov potek pa je nadziralo okoli 300 opazovalcev. Gabon, pod močnim francoskim vplivom, je sicer četrti afriški naftni proizvajalec in drugi izvoznik lesa, kljub temu pa so morali kandidati za Bongovo nasledstvo kar pol drugi milijon revnih prebivalcev tolažiti z dejstvom, da bodo revščino odpravili.
Zgodovinska menjava oblasti na Japonskem – po skoraj štiriinpetdesetih letih vladanja bo namreč Liberalnodemokratsko stranko LDP na tronu nasledila Demokratska stranka DPJ – prinaša prve posledice. Medtem ko je, kmalu nekdanji, premier Japonske in predsednik LDP, Taro Aso, že naznanil svoj odstop s strankarskega vrha, pa njegov naslednik, lider demokratov, Jukia Hatojamo, že snuje novo vlado. Demokratska stranka – v 480-članskem parlamentu je osvojila 308 sedežev – bo v koalicijo povabila Novo ljudsko in Socialdemokratsko stranko, pri načrtovanju koalicijske politike pa naj bi bili demokrati - po napovedih Hatojame - povsem odprti. Novega premiera naj bi parlament izvolil čez dva tedna, še pred tem pa morajo zmago Demokratski stranki pripisati še volilna komisija in uradni rezultati volitev.
Tibetanski duhovni vodja dalajlama se je odpravil na večdnevno duhovno pohajkovanje v Tajvan, tamkajšnjo kitajski naklonjeno javnost pa skrbi, da bi Tibetančev obisk utegnil ponovno ohladiti odnose med Kitajsko in Tajvanom. Vse zaskrbljene pa je dalajlama hitro pomiril z zagotovitvijo, da njegov obisk v vasici Hsiaolin, ki jo je pred časom prizadel močan tajfun, ni političen, temveč humanitaren. »Sem menih. Moja dolžnost je, da s prizadetimi delim žalost in trpljenje,« je svojo misijo obrazložil dalajlama. Tajfun Morakot, ki je divjal v Tajvanu, je bil eden hujših na tem območju v zadnjih 50-ih letih, odnesel pa je najmanj 424 življenj.
Visoko sodišče na Šri Lanki je tamilskega novinarja JS Tissainayagama obsodilo na dvajset let zapora zaradi podpihovanja etničnega nasilja. V skladu z dikcijo anti-terorističnih zakonov naj bi obsojeni Tissainayagam rušil »družbeno harmonijo« s tem, ko je v svojih člankih hujskal k nasilju tamilske tigre. Ti pa naj bi v zameno, po prepričanju sodišča, novinarja izdatno financirali. Tissainayagam, ki so ga oblasti aretirale pred letom dni, je krivdo odločno zanikal in napovedal pritožbo.
Iranski parlament drugi dan odloča o ministrski ekipi, ki jo je predlagal novi-stari predsednik Mahmud Ahamdinedžad. Na spisku 21-ih kandidatov za bodoče ministre je kar 14 novih imen, več med njimi pa naj bi jih bilo za ministrovanje neustreznih. Pet celo tako, da jih po napovedih utegne zavreči parlament. Večina od predlaganih ministrov naj ne bi imela niti ustrezne izobrazbe, ko gre za nepoznavanje resorja, ki ga utegne voditi, pa izstopa kandidat za ministra za nafto, Masud Mirkazemija. Bolj kot Mirkazemijevo poznavanje naftnih poslov naj bi Ahamdinedžada prepričalo njuno tesno prijateljstvo. Podobne »odlike« naj bi na ministrski stolček pripeljala tudi ministra za notranje zadeve in ministra za obveščevalno službo. Ahmadinedžad je iransko javnost precej razburil s predlaganjem treh kandidatk: prvič po tridesetih letih naj bi ženske vodile resor za izobraževanje, zdravje in socialno varnost.
Četverica evro-poslancev iz poslanske skupine ALDE je na evropsko komisijo, evropski svet in države članice Evropske unije naslovila odprto pismo, v katerem opozarja na katastrofalne razmere, s katerimi se srečujejo spolne manjšine v Iraku. Več o terorju iraških oblasti nad homoseksualno skupnostjo pa predstavnica LL-Škuc, Tatjana Greif:
Poročilo Human Rights Watcha, na katero se nanaša tudi četverica poslancev evro-parlamenta, je izšlo že v začetku maja, Greifovo pa smo povprašali, ali je v tem času prišlo tudi do kakšnih drugih političnih odzivov in pritiskov na Irak:
Socialno ogroženi bodo tekom dneva preko centrov za socialno delo, Zavoda za zaposlovanje in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejeli obljubljeni posebni dodatek. Zakonsko podlago za dodatek so poslanci enoglasno sprejeli konec junija. Poklicali smo na Zavod za zaposlovanje, kjer nam je tiskovna predstavnica Tanja Podobnik Zec povedala več o izplačevanju dodatka:
V Mislinjski Dobravi pri Slovenj Gradcu so civilne iniciative in Zveza ekoloških gibanj predstavile stališča do projekta Kocerod in do nekaterih drugi ekoloških problemov v regiji. Ta stališča je za RŠ predstavil predsednik Zveze ekoloških gibanj, Karel Lipič:
Lipiča smo vprašali, kakšno je do omenjene ekološke problematike stališče okoljskega ministrstva in kakšno ukrepanje pričakujejo:
Komentarji
komentiraj >>