... na današnji dan se spominjamo sedemdesete obletnice začetka 2. svetovne vojne ...
... pete obletnice tragedije v Beslanu ...
... štiridesetih let polkovnika Gadafija na čelu Libije ...
... lustracija v Makedoniji ...
... Amnesty International opozarja na izključenost romskih otrok iz izobraževalnih procesov ...
OFF NAPOVEDNIK
Logika kapitalistično-tržnega sistema očitno prežema vse pore našega življenja. Ne ustavi se niti pred intimnejšimi trenutki, pa četudi znajo biti ti izraz logike ponudbe in povpraševanja.
Tako lahko sklepamo glede na primer osemindvajsetletnega Norvežana, ki se je odpravil k prodajalki ljubezni. Najprej že sama puhlica o najstarejši obrti na svetu postavlja vprašanje o mogoči nadzgodovinski naravi odtujitve od proizvodnih sredstev in procesov, za zaostritev protislovja pa je poskrbel še mladeničev odziv. Nezadovoljen z uslugami prostitutke se je pritožil policiji, ki pa je vernika v vsenavzočnost tržnih zakonitosti kaznovala z okoli 1000 evri kazni. V skladu z novim norveškim zakonom je namreč kupovanje spolnih uslug prepovedano.
Berete OFF program Radia Študent, ki z vami občuje legalno in zastonj.
OFF PROGRAM
Poučno – informativni sklop začenjamo z rubriko Na današnji dan. Mineva sedemdeset let od začetka 2. svetovne vojne. 1. septembra leta 1939 so nemške enote še pred prvim jutranjim svitom začele napad na Poljsko. Agresijo je Hitler opravičeval z menda nenehnimi napadi poljskih enot na nemško ozemlje, za nameček pa so SS – posebne enote, preoblečene v poljske uniforme - inscenirale napad na nemški radijski oddajnik.
Ob žalostni obletnici na Poljskem poteka niz komemoracij. Še pred zoro se je na polotoku Westerplatte, kjer so odjeknili prvi streli, zbral domači politični vrh. Popoldne bo ob spomeniku sto dvainosemdesetim poljskim junakom, ki so se cel teden upirali tritisočglavi nacistični vojski, glavna slovesnost. Udeležilo se je bo okoli dvajset evropskih voditeljev, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel, ruski premier Vladimir Putin, umanjkal pa ne bo niti Borut Pahor.
Kljub prisotnosti Angele Merkel pa poljsko javnost najbolj vznemirja navzočnost Vladimirja Putina. Odnosi med obema državama kljub vse večji časovni distanci nikakor ne uspejo pridobiti prijateljskega značaja. Uradna Poljska od Rusije, kot naslednice Sovjetske zveze, pričakuje priznanje in opravičilo za sovjetsko okupacijo vzhodne Poljske, ki je sledila le dva tedna po nemški. Še bolj boleče mesto v kolektivnem spominu pa predstavlja poboj 20.000 poljskih oficirjev, ki so jih leta 1940 v Katinskem gozdu pobile sovjetske obveščevalno-varnostne službe. Rusija še vedno noče objaviti vse tajne dokumentacije o zločinu, okupacijo pa opravičuje z domnevnim sodelovanjem med Poljsko in Hitlerjevim režimom na škodo Rusije. V včeraj objavljenem članku v poljskem časopisu je Putin vseeno ubral malce spravljivejši ton. Izrazil je obžalovanje nad nemško-ruskim sporazumom o nenapadanju Ribbentrop - Molotov, ki je predvideval delitev Poljske in razumevanje za poljska čustva glede Katina.
Soglasja pa ni niti glede pete obletnice napada na šolo v Beslanu, kjer je skupina upornikov iz Čečenije in Ingušetije leta 2004 na prvi šolski dan zajela več kot 1100 ljudi. Uporniki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev njihovih zaprtih ingušetijskih kolegov. Ruske posebne enote so po dveh dnevih vdrle v šolo, v napadu pa je bilo ubitih več kot 330 talcev, med njimi številni otroci. Zaradi nestrinjanja s potekom akcije so svojci in starši umrlih otrok leta 2007 pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sprožili tožbo proti Rusiji. Drugačnega mnenja pa je seveda uradna Moskva. Parlamentarna komisija je že decembra 2006 akcijo označila za upravičeno, žrtve pa pripisala na račun vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki ga je ubila ruska vojska. Kako se tragedije spominjajo danes, smo povprašali novinarko Novaje Gazete Naneždo Prusinkovo:
Bolj veselo je v Libiji, kjer praznujejo Dan revolucije. Pred štiridesetimi leti je polkovnik Moamer Gadafi v nekrvavem vojaškem udaru od kralja Idrisa prevzel oblast in jo uspel obdržati vse do današnjih dni. Dovolj velik razlog za začetek celotedenske fešte, ki se bo tekom dneva začela na ulicah Tripolija. Ker vzporedno poteka tudi vrh Afriške unije, bo slovesnostim prisostvovala kopica afriških voditeljev ter tudi nekateri ostali revolucionarno navdahnjeni državni voditelji, kot je na primer venezuelski predsednik Hugo Chavez. Vzdušja verjetno ne bo skalilo umanjkanje večine zahodnih voditeljev, ki jih je razbesnel herojski sprejem pred kratkim iz škotskega zapora izpuščenega glavnega obsojenca za primer Lockerbie.
Smrt bivšega južnokorejskega predsednika Kim Dae-junga, znanega po svoji »sončni politiki«, in udeležba severnokorejske delegacije na pogrebu očitno še naprej ugodno vpliva na odnose med državama. Potem ko sta obnovili srečevanja po vojni ločenih družin, sta državi ponovno sprostili promet čez strogo zastraženo mejo, ki vodi v skupno industrijsko cono Kaesong. V njej 110 južnokorejskih podjetij zaposluje 40.000 Severnokorejcev in predstavlja pomemben vir v zunaj-trgovinski menjavi Severne Koreje. Namesto šestkrat na dan bo sedaj meja odprta triindvajsetkrat, brez omejitev števila vozil in ljudi.
Toplejši toni v turško-armenskih odnosih utegnejo poskrbeti tudi za odprtje meje, ki je bila zaprta vse od leta 1993. Odnose med državama obremenjuje predvsem nepriznavanje genocida nad Armenci s strani Otomanskega imperija med 1. svetovno vojno in pa turška podpora Azerbajdžanu v njegovem sporu z Armenijo glede Gorskega Karabaha. Poleg nogometne diplomacije, ko si armenski predsednik Serge Sarkisian namerava ogledati žogobrcarsko tekmo med obema reprezentancama, potekajo tudi bolj seriozni pogovori obeh diplomacij pod pokroviteljstvom Švice. Zunanji ministrstvi obeh držav sta tako sporočili, da se bodo začeli šesttedenski notranji pogovori glede dveh protokolov, ki naj bi ju kasneje ratificirala oba parlamenta: o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in o razvijanju drugih bilateralnih vprašanj.
Skoraj dvajset let po sestopu Komunistične partije z oblasti, so v Makedoniji sklenili, da je pravi čas za lustracijo. Uslužbenci makedonske javne uprave imajo tako do konca meseca čas, da dokažejo svoje nesodelovanje s komunističnimi tajnimi službami. V fazo preverjanja naj bi bilo zajetih več kot 250 ljudi, med njimi tudi predsednika države in parlamenta, premier, ministri in župani. Zakon o lustraciji je bil sicer sprejet že lani, a so mu parlamentarne stranke vsaj doslej uspešno metale polena pod noge.
V poplavi rumenih rutic na poti v šolo Amnesty International opozarja na tisti del populacije, ki se nenehno srečuje z izključenostjo iz izobraževalnih procesov. Govora je seveda o romskih otrocih, več pa bo povedal Blaž Kovač iz Amnesty International:
Kovač omenja kompleksnost težav, s katerimi se srečuje romska populacija, od izjemno slabega socialnega položaja Romov do sistemskih pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu. Na drugi strani imamo lokalne skupnosti, ki odgovorne za reševanje težav vidijo predvsem na državnem nivoju. Politika pa, razen visokih besed o pomembnosti znanja, pogosto ne išče konkretnih rešitev. Kovača smo zato pobarali, kdo je prvenstveno odgovoren za implementacijo pozitivnih politik:
Od danes naprej v trgovinah ni več dovoljena prodaja navadnih žarnic z močjo 100 vatov ali več. Uredba, ki jo je marca sprejela Evropska komisija, potrdil pa Evropski parlament, določa tudi zahteve glede energetske učinkovitosti. Postopoma naj bi se do septembra 2012 prepovedale vse navadne žarnice, gospodinjstva pa bodo lahko izbirala med najbolj učinkovitimi varčnimi ali LED žarnicami, ki omogočajo energetski prihranek v višini do 80 odstotkov. Do leta 2020 naj bi tako po navedbah Bruslja v EU privarčevali 80 teravatnih ur elektrike, kar je -za primer - enako letni porabi Belgije.
OFF je pripravil Tadej.
Komentarji
komentiraj >>