Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DUDLEY PERKINS: Holy Smokes (1 AM Approach, 2009) (ponovitev 11. 9. '09 ob 00.30) (2649 bralcev)
Petek, 4. 9. 2009
Borja



Borja Močnik recenzira novo ploščo stihoklepača, ki korenini globoko v debelem funku, Dudleya Perkinsa (v celoti!)

*Holy Smokes je sveži album bivšega Stones Throwovca Dudleya Perkinsa, ki smo ga pred leti poznali kot raperja Declaime-a, svetovni hiphoperski publiki pa je postal znan po sodelovanjih s kolegi iz mesteca Oxnard. Produkcijo sta mu večinoma delala Madlib in Kankick. Glavna prepoznavnost Perkinsa je zmes družbeno angažiranih komentarjev in abstraktne kozmične afroameriške filozofije, ki jo v mikrofon pljuva tako v obliki nekonvencionalnega rapanja kot tudi bizarnega petja. Novo ploščo je v celoti producirala njegova dolgoletna kolegica Georgia Anne Muldrow, sicer vešča pevka, ki se zadnje čase vse več spušča tudi v beatmakerske vode.

Dudleya Perkinsa lahko uvrstimo v krog kalifornijskih podzemnih ustvarjalcev, ki večinoma prihajajo iz malega mesteca Oxnard in ki jih ponavadi, a ne nujno, povezuje sodelovanje z založbo Stones Throw. Med njimi najdemo že omenjene genialce Madliba, njegovega brata Oh No-ja in Kankicka. Z vsemi tremi je Perkins pred leti sodeloval, prav tako pa smo leta 2002 dobili njegov prvi single za založbo Stones Throw. Perkins je torej po tem izdajal večinoma pod imenom Declaime. Razlika pa ni le v imenu, je tudi slogovna. Kadar Dudley izdaja pod pravim imenom, gre za bolj eksperimentalne plošče, kjer poje in nametava spoken work besedila, kot Declaime pa snema bolj klasično raperski material, če lahko tako sploh rečem, saj je vsa njegova godba vsaj malo bizarna.

Perkins sicer velja za enega najljubših Madlibovih vokalistov, ki je povsem na čelu dooolge vrste ustvarjalcev, ki se grebejo za beate tega hiperproduktivnega beatmakerja. Vrhunec njunega sodelovanja je album Expressions (2012 A.U.), ki je izšel leta 2006 in za katerega je Madlib naredil vso produkcijo. Declaime oziroma Dudley ima do danes v žepu že kar nekaj drugih sodelovanj, recimo z Medaphoarom, skupino Lootpack in drugimi ... Poleg tega, da je delal s številnimi izvajalci Stones Throw kampa, pa je izdal material tudi skupaj z J Rawlsom, Lil' Dapom iz dvojca Group Home, Rascom in britanskim producentom 2Tallom... Lani je Dudley pod imenom Declaime izdal plato Astormiscomin', kjer mu je nekaj bitov sklepal tudi Flying Lotus. Zadnje čase pa sicer Perkins največ snema z Georgio Anne Muldrow - skupaj veljata že za nekakšno stalno navezo in tako ni nič čudnega da mu je ta vse bolj dejavna izvajalka naredila vse podlage za novo plato Holy Smokes.

Dodatna gesta njune navezanosti je, da je isti dan kot Holy Smokes izšel tudi sveži Georgiin album Umsindo. Ob tem je nastala tudi manjša zmeda, saj v sporočilu za javnost piše, da je obe plošči izdala njuna nova založba SomeOthaShip, medtem ko v vseh spletnih trgovinah piše, da je založba 1 AM Approach. Verjetno je tako, da je slednja pač prevzela distribucijo.

Produkcija na Holy Smokes je zmes novega soula, futurističnega hiphopa in navijačenega, razmontiranega funka, ki na trenutke referira na zlata leta George-a Clintona in njegove skupine Parliament/Funkadelic. Večina podlag je minimalističnih, ene so že prav mračnjaške, druge pa delujejo nedokončano. Če so beati bizarni, pa Dudleyevo nametavanje rim in parol prav nič ne zaostaja. Slišimo abstraktno poezijo, družbeno politične komentarje, na precej dolg album - traja namreč kar sedeminsedemdeset minut - pa sta uvrstila tudi veliko skitov. Pol od njih je žal nerazumljivih. Glavni Dudleyevi izhodišči za besedila sta propad zahodne civilizacije in trenutne ameriške vojne. Holy Smokes je protivojni album, hkrati je tudi proti splošni netoleranci, rasizmu in celo proti onesnaževanju okolja. Perkins je kritičen do vernikov, korporacij, "houseniggerjev", kar je pri ameriških hiphoperskih izvajalcih presenetljivo redko. Redko je, da se kritizira črne katolike, Ophro Winfrey, Condolezo Rice, Jesseja Jacksona in Luisa Farakhana. In Perkins dela prav to. Vendar pa ni preveč naporen in pokroviteljski, saj kritiko zavije v črn humor in ironijo.

Holy Smokes je čudaški album, kjer sta si Perkins in Georgia Anne Muldrow dovolila več kot ponavadi. Material je nastajal povsem neodvisno od "zunanjih vplivov", saj sta vedela, da bo izšel pri njuni lastni založbi in tako ni absolutno nobenega sklepanja kompromisov. Po eni strani je to simpatično in na določenih delih kombinacija čudaškosti, lucidnosti in groova deluje odlično. Vseeno pa je treba priznati, da v primerjavi s ploščo Expressions, kjer je vso produkcijo naredil Madlib, nekaj le zmanjka. Georgii Anne pač ne uspe sestaviti tako kompaktne osnove, kot jo je pred tremi leti Madlibu. Perkinsov slog petja in rapanja ima izjemen potencial, a tokrat ne pride toliko do izraza, saj določeni komadi delujejo kot skice, kjer groove podlag in flow repanja še niso do konca izdelani.

Vseeno gre za partizanski album. Kljub temu, da Georgia ne zadane vedno v polno, da ne zna vedno izkoristiti Perkinsonovega potenciala, pa gre za izjemno hrabro ploščo, saj si oba protagonista res data duška - tako s produkcijskimi prijemi kot tudi besedili in flowom. Holy Smokes je neodvisna od odvečnih vplivov glasbene industrije, je funk hop z mojstrsko vokalno komponento in na trenutke intenzivnimi zvočnimi panoramami.

pripravil Borja Močnik

 

 



Komentarji
komentiraj >>