... Na Japonskem dosegli dogovor o novi vladni koaliciji ...
... V Afganistanu osvobodili ugrabljenega novinarja New York Timesa ...
... Čistka v vrhu kenijske policije ...
... Okrajno sodišče zavrnilo pritožbo Dnevnika na sodbo v primeru Cerani ...
OFF NAPOVEDNIK
Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Arizona se je znašlo na razpotju – ali bo poteptalo pravico do izkazovanja veroizpovedi ali bo dovolilo kajenje marihuane med vožnjo. Na prvi pogled ta dilema sploh ne zgleda kot resna dilema, odločitev je namreč preprosta: navij, prižgi, inhaliraj.
Recimo, da arizonski sodniki niso ravno redni uživalci trave – drugega izgovora namreč nimajo – a zadeve se zapletejo pri zakonu, ki dovoljuje svobodno izražanje vere ali čaščenje katerega koli od priznanih bogov, kar vključuje tudi uporabo mamila peyote, ki ga pri svojih obredih uporabljajo ameriški Indijanci.
Pri kajenju marihuane so pred časom zalotili Dannyja Rayja Hardestyja, ki pa se je nad tem pritožil in se obenem skliceval na omenjeni zakon o verski svobodi. Hardesty pripada posebni Cerkvi, kjer je dovoljeno, da vsaka družina posebej določi obred čaščenja boga. Kljub temu obred ne sme vključevati „prženja“ za volanom, je ugotovilo duhomorno arizonsko vrhovno sodišče in zavrnilo pritožbo. Ti smola.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki svoje bogove časti na podobno neobičajne načine kot Hardesty.
OFF PROGRAM
Na Japonskem so po nedavnih volitvah dosegli dogovor o sestavi nove vladne koalicije. Zmagovalna Demokratska stranka Japonske, ki je po skoraj pol stoletja – z izjemo šestih mesecev na sredi 90.-ih – prekinila vladavino desnosredinske Liberalnodemokratske stranke, ki bo od sedaj nastopala kot največja opozicijska sila. Japonsko vlado bodo sestavljali še Nova ljudska stranka in Socialdemokratska stranka, v vlogi premiera pa se bo preizkušal samozvani Nezemljan Jukio Hatojama. Stranke so dogovor dosegle kljub razlikam v pogledih na zunanjo politiko in navzočnost ameriške vojske v državi.
Južnokorejski minister za združitev Hyun In Taek je sporočil, da je za nedeljski nenadni porast reke Imjin odgovorna Severna Koreja, ki naj bi brez napovedi odprla jez Hwanggang severno od meje, zaradi česar je v Južni Koreji življenje izgubilo šest ljudi, med njimi osemletni deček. Južna Koreja za incident krivi Severno Korejo, saj na območju že nekaj dni ni deževalo, gladina reke pa se je nenadoma povišala za več kot dvakrat. Špekulira se, da naj bi s tem Severna Koreja južno sosedo skušala prisiliti, da bi ji obnovila pomoč in gospodarske projekte. Seul je od Pjongjanga že zahteval opravičilo in pojasnilo incidenta, ki ga je Severna Koreja označila za nenamernega.
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je pohvalil delne izide predsedniških volitev in se volilni komisiji zahvalil za neodvisno delovanje. Svojevrstni cinizem, bi lahko rekli, saj so bile volitve vse prej kot legitimne, Karzaj pa je očitno trgoval z glasovi in vplival na volilno komisijo. Z večih delov okupirane države so namreč prišle zgodbe, bolje rečeno anekdote, o volilnih prevarah: posamezniki – ponavadi kakšne plemenski poglavarji ali vojaški poveljniki - naj bi oddali kar po 500 glasov, v nekaterih volilnih okrožjih pa je bilo oddano desetkrat več glasovnic, kot je število registriranih volivcev. Aha, še to, Karzaju so najnovejši delni izidi prvič pokazali več kot polovico, natančneje dobrih 54 odstotkov.
Novinarja New York Times-a z britanskim in irskim državljanstvom Stephena Farrella, ki so ga v soboto v Afganistanu ugrabili talibani, so osvobodili britanski komandosi. V reševalni akciji so umrli komandos, novinarjev afganistanski prevajalec Sultan Munadi, talibanski poveljnik, neka ženska in lastnik hiše, v kateri so talca zadrževali. Farrella so ugrabili v pokrajini Kunduz, kjer je preverjal navedbe o žrtvah med civilisti, ki jih je terjal petkov NATO-v napad na ugrabljeni cisterni goriva. To je bil že drugi primer ugrabitve novinarjev New York Timesa v Afganistanu v manj kot letu dni.
Kenijska vlada je počistila vrh policiji z zamenjavo večine najpomembnejših policijskih živin v državi. Kenijska policija je bila odgovorna za večji del smrtnih žrtev med protesti volitvah leta 2007. Čistka spornih policijskih veljakov je poizkus nove kenijske vlade, da bi reformirala varnostne sile v državi, ki predstavljajo močno politično silo, kar bi lahko bila glavna ovira za uspešno izvedbo reform. Na južnem koncu afriške celine pa se je zaključil vrh Južnoafriških voditeljev, ki so spet glasno pozvali mednarodno skupnost k odpravi sankcij proti Zimbabveju. Sankcije je Zimbabveju prislužila uničevalno diktatorsko vladanje Roberta Mugabeja, argument za njihovo odpravo pa naj bi bila delitev oblasti z Morganom Tsvangiraijem. Klub temu Mugabejev tabor še vedno vleče večino niti v Zimbabveju.
V Libiji pa se nahaja naš sodelavec Erik Valenčič, ki je iz Tripolija, kjer obeležujejo dve obletnici za nas opravil prvo javljanje:
Izraelska organizacija za človekove pravice B'Tselem je objavila poročilo, v katerem pravi, da je bilo v Gazi v decembrsko-januarski izraelski ofenzivi ubitih 1387 Palestincev, od tega jih kar 773 ni sodelovalo v bojih. Med žrtvami je bil tudi 320 mladoletnih, v ofenzivi pa je umrlo kar 252 otrok mlajših od šestnajst let. Več o poročilu nam je povedala predstavnica organizacije B'Tselem Sarik Michaeli:
Evropska poslanka Tanja Fajon je postala poročevalka glede vizumske liberalizacije za države Zahodnega Balkana. Fajonova je članica Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je pristojen za podajo mnenja o odpravi vizumov za Zahodni Balkan. Več o tem pa Fajonova:
Odbor Državnega zbora za notranjo politiko je po skrajšanem postopku sprejel dopolnjene predloge novel zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, sodniški službi, državnem tožilstvu in o državnem pravobranilstvu, s katerimi želi vlada uskladiti plače pravosodnih funkcionarjev z ustavnima odločbama. Poslušamo podpredsednika odbora za notranjo politiko Milana Guzmarja iz Liberalne demokracije Slovenije:
Na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so obravnavali novelo zakona o lokalni samoupravi v zvezi z uveljavljanjem pravice romske skupnosti do svojega svetnika v občinskem svetu v vseh tistih občinah, kjer bi ga glede na zakon morali imeti. Z novelo naj bi med drugim določili, da volitve romskega svetnika v primeru, da jim te pravice v občini ne zagotovijo, izvede Državna volilna komisija na račun občine. Predlagane rešitve je večina v odboru sprejela, vseeno pa je prišlo do nekaterih nasprotovanj. Za mnenje smo povprašali Zvonka Laha iz Slovenske demokratske stranke:
Ljubljansko okrajno sodišče je zavrnilo ugovor Dnevnika zoper začasno odredbo, s katero je omejilo poročanje Dnevnika o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija. Kot je znano, je okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan avgusta Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino podjetja Kolonel. Dnevnik bo vložil pritožbo tudi zoper ta sklep sodišča. O pritožbi bo odločalo višje sodišče.
OFF so pripravili Tonja, Boris in Boštjan.
Komentarji
komentiraj >>