Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Obletnica Metelkova mesta, ki prehaja v zrela leta (3094 bralcev)
Torek, 15. 9. 2009
mcolner



Neverjetno bizarni plakati so po prestolnci že nekaj časa vabili na počastitev 16. obletnice zasedbe Metelkove. Pravljična ilustracija Metelkove iz ptičje perspektive z idealiziranimi hiškami, takimi, kot bi bile zgrajene iz bajeslovne smetane in čokolade, brezskrbni otroci, ki se igrajo na dvorišču in pozitivno, skoraj rajsko vzdušje, je dopolnjeno s tekstom. Ta pravi, da je Metelkova zakorakala v najlepša leta pubertete, ko je najbolj neukrotljiva in nepredvidljiva ...
Neverjetno bizarni plakati so po prestolnci že nekaj časa vabili na počastitev 16. obletnice zasedbe Metelkove. Pravljična ilustracija Metelkove iz ptičje perspektive z idealiziranimi hiškami, takimi, kot bi bile zgrajene iz bajeslovne smetane in čokolade, brezskrbni otroci, ki se igrajo na dvorišču in pozitivno, skoraj rajsko vzdušje, je dopolnjeno s tekstom. Ta pravi, da je Metelkova zakorakala v najlepša leta pubertete, ko je najbolj neukrotljiva in nepredvidljiva.

Kot bi bilo nekaj apokaliptičnega v tej sončni ilustraciji. V realnem življenju je ob poznavanju nekaterih dejstev prihodnost tega alternativnega centra vselej negotova, saj se kljub zagotovilom in uporni tradiciji postavlja vprašanje, kako se bo razvijal v nadalje. Bo Metelkova mesto ostala tako imenovana avtonomna cona ali se bo programsko in birokratsko formalizirala? Bo še vedno pomenila trdnjavo relativne svobode? Metelkova je morda na tem, da dokončno odraste in postane zgledna državljanka, ki plačuje davke, se uklanja družbenim normam in zahtevam sistema - da se odpove uporu, ker je to njenim letom neprimerno. Osebno upam, da ne.

Ko sem prvič prišel na Metelkovo, je imela komaj dobro leto. Takrat sem se znašel v zadimljenem bizarnem klubu nekje na mestu današnjega Channel Zera, kjer je ob štirih zjutraj precej klientele že omagalo. In takrat je bila Metelkova res na začetku. Improvizirane stavbe, skvotana elektrika in prostori, občasno dogajanje, sicer pa predvsem prostor za upornike in umetnike. Ko sem jo začel redno obiskovati, je imela štiri leta, postajala pa je vse pomembnejša ponudnica različnih kulturnih in umetniških vsebin, v malce manjši meri tudi nočnega klubskega življenja.

Vse od zasedbe in vztrajne vzpostavitve se stvari tam vseskozi menjujejo, prostor se spreminja in dopolnjuje ter na nek način širi, čeprav ne nujno fizično. Metelkova je do danes postala najpopularnejše nočno shajališče različnih generacij, ki koristijo koncertne prostore, galerije, ateljeje, klube marginalnih skupin ali barske pulte. To dejstvo pomeni eno največjih priznanj tega mesta v mestu, ki je brez večjih sredstev in propagande pridobilo ljudi na svojo stran.

A Metelkova se je v zadnjem času večkrat stresala pod prerekanji različnih uporabnikov, ki se ideološko razhajajo. Nekaj časa je bilo govora o prepadu med severnim in južnim delom, drugič o generacijskem nesoglasju, pa med zagovorniki formalizacije in statusa quo. Dejansko pa je celotna zgodba precej bolj kompleksna, saj sleherni uporabnik ali redni obiskovalec vidi težave drugje in po svoje.

Vse pogosteje se pojavljajo vprašanja privatizacije prostorov in programa, saj so kapacitete zdaj zares polne, pozicije pa večinoma razdeljene. Prav tako se izpostavlja vprašanje, kakšno vlogo bodo imeli v prihodnosti mlajši protagonisti, ki postajajo vse bolj ključen segment klientele, v programskem smislu pa nimajo nobene moči. Zalužni za zasedbo in kasnejši uporabniki jim lahko predlagajo, da si najdejo svoj skvot, a to bi bilo povsem nesmotrno, saj bi porušili trenutno medgeneracijsko ravnovesje, ki ga premorejo redki javni prostori.

Ne glede na vsa nesoglasja, nerazumevanja in spotikanja pa Metelkova deluje relativno dobro. Dogajanje je vse bolj raznoliko in privablja vse širše občinstvo, zaradi Metelkove je postala alternativna kultura v Ljubljani skorajda del mainstreama, vsaj v primerjavi z okoliškimi mesti, in zaradi Metelkove je podalpska prestolnica prepoznavna daleč naokoli.

Največje bogastvo tega alternativnega centra je prav v širini njegovih obiskovalcev. Tisti, ki zahtevajo več intelektualne hrane in umetniške produkcije, več koncertov in manj zabave, morajo vedeti, da bi bila v primeru večje odrezanosti od dogajanja produkcija neopažena in obrobna. Na drugi strani pa bi brez tovrstne produkcije in prezentacije različnih kulturnih in umetniških vsebin Metelkova kaj hitro postala nekakšna urbana gasilska veselica.

Torej, Metelkova je trenutno na pogled še vedno trdna tvorba, čeprav nima svojega uradnega zastopnika, a skrb zbujajo ideje o njeni prihodnosti. Bojda se pripravlja celostna obnova in z njo zlovešča formalizacija. A vendar, zakaj bi z velikimi vložki obnavljali nekaj, kar so uporabniki z leti uredili prostovoljno in samoiniciativno. Zakaj bi formalizirali skoraj edini otoček v obstoječem sistemu? Preprosto zato, ker bomo potem iskali drugega.

Torej, bo 16-letna mladenka z imenom Metelkova ostala alternativka ali bo ob svoji polnoletnosti spoznala utvaro in nesmiselnost revolta, se preoblekla v sivi kostim in skupno osvojene cilje zamenjala za lastno ugodje? Vse to je nekako odvisno od nas, uporabnikov in obiskovalcev.

Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>