... v ameriško – kubanskih odnosih ostajajo hladnovojni relikti ...
... težave Svetovnega programa za hrano s financiranjem ...
... bivša predsednica Republike srbske Biljana Plavšić bo kmalu na prostosti ...
... zasedanje Centralnega komiteja komunistične partije Kitajske ...
... kolaž novic o slovensko – hrvaških odnosih ...
OFF NAPOVEDNIK
Najbolj zadrti preganjalci razvad, ki lepšajo življenje, so tisti, ki so se tem istim konjičkom še pred kratkim veselo prepuščali. A ko jih obsije luč spreobrnjenja, v srditem besu začnejo vihteti meč maščevanja nad razvadami in očitno tudi nad lastno šibkostjo.
Njujorški župan je že en tak tič. Pred leti je strastno vlekel cigaretni dim, po opustitvi pa v isto hoče, predvsem zgrda, prepričati tudi ostale meščane. Leta 2002 je sprejel že tako restriktiven zakon o prepovedi kajenja v barih in restavracijah, sedaj pa hoče svojo voljo uveljaviti tudi v parkih in na plažah. Pri tem uporablja priročno argumentacijo o škodljivosti kajenja za otroke, namesto da bi več postoril pri zmanjševanju prometa in onesnaževanja industrije. Po njegovih besedah je gonja tako uspešna, da kadilci v strahu pred njim celo skrivajo cigarete.
Ali se ga je ustrašila tudi 102–letna Britanka, ki je po petindevetdesetih letih vrgla cigarete v koš, ne vemo.
Berete OFF program Radia Študent, ki Britanko graja zaradi nenačelne drže. Tako stara, a že nekadilka.
OFF PROGRAM
Čeprav je nova ameriška administracija omilila nekatere ukrepe proti Kubi, kot je na primer omilitev prepovedi potovanj kubanskih emigrantov v rodno deželo, pa jih kubanska revolucionarna oblast vidi samo kot kozmetične popravke. Da ima celo prav in da ukrepi ostajajo zadnji relikt hladne vojne, potrjuje podaljšanje veljavnosti embarga na trgovino s strani ameriškega predsednika Baracka Obame. Ta je sedeminštirideset let trajajoči Zakon o trgovanju s sovražnikom podaljšal za še eno leto, končno odločitev pa bo vseeno sprejel kongres. Po zakonodaji iz leta 1996 je embargo lahko odpravljen zgolj ob predhodni pripravljenosti Kube na demokratične spremembe.
Svetovni program za hrano je prisiljen zapreti svojih dvanajst prehranjevalnih centrov v Somaliji, ker jim je zmanjkalo denarja, ki bi ga morala zagotoviti mednarodna skupnost. Odločitev ne bi mogla priti v bolj neprimernem času, saj Somalijo poleg nasilja pesti še huda suša. Več kot tri milijone Somalijcev, oziroma polovica populacije, tako trpi lakoto, vsak peti otrok pa je akutno podhranjen. Situacija ni nič bolj obetavna v sosednji Keniji, kjer prav tako kot v Etiopiji in Ugandi, zmanjkuje hrane.
Po devetih mesecih zapora je bil izpuščen na prostost iraški novinar Muntadar al-Zaidi, poznan po svojem dobro odmerjenem metu čevlja v nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha, ki pa se mu je na žalost uspel izmakniti. Zaidi je bil zaradi razžalitve tujega voditelja najprej obsojen na tri leta zapora, kazen pa mu je bila nato zaradi prazne kartoteke zmanjšana na leto zapora. Zaradi lepega vedenja je bil sedaj predčasno izpuščen. Nič kaj lepo pa se niso vedli pazniki, ki so mu v zaporu menda zlomili roko in rebra ter povzročili notranje krvavitve. Domači mu sedaj pripravljajo zabavo, simpatizerji s celega arabskega sveta mu ponujajo denar in službo, padajo pa tudi ženitne ponudbe. Ponovimo še enkrat Zaidove besede ob čevljetatu: »To je poslovilni poljub iraškega ljudstva, pes. To je od vdov, sirot in tistih, ki so bili ubiti v Iraku«.
Predčasno, sedemindvajsetega oktobra, bo iz zapora izpuščena tudi nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki jo je Haaško sodišče zaradi zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini obsodilo na enajst let zapora. Kazen je prestajala na Švedskem, ker pa bo kmalu odslužila dve tretjini kazni, ji po tamkajšnji zakonodaji pripada pravica predčasnega izpusta. Plavšićeva je v dogovoru s tedanjo tožilko Carlo del Ponte priznala krivdo za zločine proti človečnosti oziroma za pregon nesrbskega prebivalstva, zato je tožilstvo v zameno odstopilo od preostalih sedmih točk obtožnice, ki so jo bremenile tudi genocida. Za nameček se je menda v zaporu še lepo vedla.
Dva tedna pred šestdeseto obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske je letno zasedanje začel Centralni komite komunistične partije, ki bo po predvidevanjih minil predvsem kot prenos oblasti na nov rod voditeljev. Besedo ali dve naj bi navrgli tudi o korupciji in stabilnosti v državi, kjer so v zadnjem času eskalirali etnični nemiri. Na štiridnevnem zasedanju naj bi v vojaško komisijo, ki predstavlja nekakšno odskočno desko za položaj generalnega sekretarja partije in predsednika države, imenovali dosedanjega podpredsednika države Xi Jinpinga. Lik je bil lani zadolžen za nemoten potek Olimpijskih iger, kar je menda z odliko opravil in si tako utrl pot po karierni lestvici.
Dogovor, ki sta ga slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sklenila v petek, je danes potrdilo tudi sporočilo, ki ga je hrvaško zunanje ministrstvo objavilo na svoji spletni strani. V njem so zapisali, da sta se premierja obeh držav dogovorila za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo, ki jih Slovenija ne bo več blokirala in sočasno, a od pogajanj Hrvaške za vstop v Evropsko unijo ločeno, nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja o meji s pomočjo Evropske unije na podlagi predloga od 15. junija 2009.
Sicer je hrvaški akademik Davorin Rudolf za edini odmik v pismu Kosorjeve švedskemu predsedstvu Evropski uniji od dosedanje politike hrvaške v vprašanju ocenil, da je Hrvaška sprejela arbitrarno sodišče namesto Meddržavnega sodišča v Haagu. Slovenski premier Borut Pahor pa v dogovoru vidi precej več pozitivnih razlik, glede na francoski predlog decembra lani. Te razlike naj bi bile med drugim zaveza, da bosta državi reševali vprašanje meje v okviru hrvaškega pogajalskega procesa z Evropsko unijo, da je dogovor podpisala predsednica hrvaške vlade in ne veleposlanika obeh držav, da noben dokument v pristopnih pogajanjih ne prejudicira končne rešitve meje in da se vprašanje meje reši pred mednarodno arbitražo ali z bilateralnim sporazumom.
Upokojence je razburila novica, da vlada razmišlja o interventnem zakonu, s katerim bi zamrznili pokojnine in socialne transferje za dve leti. V skladu z medgeneracijsko solidarnostjo smo poklicali Branka Pintarja, podpredsednika Sindikata upokojencev Slovenije, ki nam je povedal naslednje:
Dosedanji predsednik Evropske komisije si želi stolček zasedati tudi v naslednjem mandatu, zato bo danes pred jutrišnjimi volitvami še zadnjič iskal podporo evroparlamentarcev. Njegovo kandidaturo so sicer že podprli voditelji vseh sedemindvajsetih članic Unije, malce bolj deljeno podporo pa lahko pričakuje v Evropskem parlamentu. Poslance skuša pridobiti predvsem z obljubami o bolj »ambiciozni Evropi« in prednostnim bojem proti brezposelnosti. Prav glede njegovega prispevka pri premagovanju ekonomske krize je bilo do sedaj izrečenih največ kritik, saj naj bi njegov mandat zaznamovalo prepozno in preveč pasivno ukrepanje. Za izvolitev v sskladu s trenutno veljavno Pogodbo iz Nice potrebuje navadno večino, kar ob podpori njegove matične Evropske ljudske stranke verjetno ne bo problem. Edini, ki so do sedaj napovedali glasovanje proti njemu, so Zeleni. Njihov predlog, da se glasovanje preloži na čas po irskem referendumu o Lizbonski pogodbi, ki zahteva absolutno večino podpore za novega predsednika komisije, je bil zavrnjen.
OFF je pripravil Tadej.
Komentarji
komentiraj >>