Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF ZVOČNEGA ZIDU (3003 bralcev)
Torek, 22. 9. 2009
Nejc M.



...delavci Mure stavkajo še naprej, delavci v Gorenju postavili nove zahteve po najnižji plači...
... Izgnani predsednik Hondurasa Manuel Zelaya se je vrnil v domovino...
...Francoska policija začela nasilno odstranjevati taborišče priseljencev blizu Calaisa...
...V New Yorku se začenja 64. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov...

OFF NAPOVEDNIK

Brez simbola zidov v moderni družbi ne gre. Politiki gradijo stolpiče volilnih glasov s porušenimi obmejnimi zidovi in kvazi odprtostjo, moderna ekonomija vsak dan postavlja nove, stvarnejše bariere med ˝uspešnimi˝ in ˝neuspešnimi˝, mentalna pokrajina slehernika pa še naprej ostaja posejana s pregradami kot istrsko podeželje z braniki pred vetrom...

Srednjo pot, ko gre za zidove v glavi in za stvarna obzidja, pa se je odločilo ubrati 200 glasbenikov, ki bodo prihodnji mesec proslavljali 20. obletnico padca Berlinskega zidu. Namesto opek in zakoreninjenih pogledov, bodo namreč uporabili glasbo. H gradnji sedemminutne skladbe, ki bo zaznamovala nastanek, obstoj in padec Berlinskega zidu, se je zaenkrat prijavilo 170 nizozemskih kitaristov, član skupine Noir Douwe Dijkstra, ki je tudi pobudnik projekta, pa pričakuje gradbince-muzičarje tudi iz Nemčije. Kitarsko zidanje bo nadziralo pet dirigentov, glasbeniki pa bodo razvrščeni po celotni poti, kjer je nekoč stal zloglasni zid.

˝Končni cilj je zbrati 206 kitaristov. Številka sovpada s številom ljudi, ki so umrli med poskusi, da bi prečkali zid,˝ še eno simboliko razkrivajo organizatorji. 20. obletnica padca Berlinskega zidu bo sicer potekala 9. novembra.

Vi pa berete neobzidani OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Delavci Mure nadaljujejo z uporom. Zjutraj so se ponovno zbrali pred poslopjem družbe in ponovili svoje včerajšnje zahteve – med drugim zahtevajo tudi odstop uprave in nadzornega sveta, kasneje pa so prvemu nadzorniku Mure, Henriku Peternelju, preprečili vstop v podjetje. Več o zadnjem dogajanju v Murski Soboti, zahtevah in pričakovanjih pred izredno sejo nadzornega sveta, ki se je začela skupaj z OFF-om, pa delavec Mure in član pogajalskega odbora, Zdenko Koroman:



Koromana smo vprašali tudi, kako gleda na očitke nadzornega sveta in vlade, da bo aktualno dogajanje povzročilo ustavitev tistega dela Mure, na katerega so vlagatelji v bodoče računali.



O zadnjem dogajanju v Muri pa smo se pogovarjali tudi z glavnim in odgovornim urednikom pomurskega internetnega medija Sobota info, Matejem Fickom:



Tudi Ficka smo povprašali po pričakovanjih pred izredno sejo nadzornega sveta:



Ponovno pa so se uglasili tudi delavci v Gorenju, ki zahtevajo najnižjo plačilo v višini 600 evrov neto. Zahteve delavcev pa zaenkrat ne podpira podjetniški sindikat, ki ostaja na postavki iz prejšnjega tedna. Takrat je sindikat zahteval 10-odstotno povečanje plač glede na oktobra izplačane plače. Več o zadnji zahtevi pa delavec Gorenja, Boris:



Francoska policija je davi ob 7. uri in 30 minut začela z nasilnim odstranjevanjem taborišča priseljencev blizu mesta Calaisa na severu države, ob zavzetem pristopu pa delo končala v vsega dveh urah. V taborišču je bilo zatečenih 276 pretežno afganistanskih imigrantov, ki so se ustavili na poti v Veliko Britanijo. Priseljenci so policiste pričakali z napisi in prošnjami po zaščiti, aktivisti za pravice migrantov »No border« pa so predstavnikom oblasti dostop do priseljencev skušali preprečiti s človeško verigo. Prišlo je do prerivanja, pet ljudi je bilo aretiranih, priseljenci pa so se nato brez upora prepustili obravnavi policistov. Odločitev o izpraznitvi taborišča je minuli teden sprejel francoski minister za imigracij, Eric Besson, ki je v »đžungli«, kakor je taborišče tudi poimenovano, poleg obupnih sanitarnih razmer videl predvsem zatočišče za trgovce z ljudmi.

»Džungla« je v zadnjem obdobju postala simbol stiske imigrantov, ki potujejo v Veliko Britanijo, različne skupine za človekove pravice pa opozarjajo, da bi njeno zaprtje že tako ali tako ranljive priseljence potisnilo v še hujšo stisko.

Izgnani predsednik Hondurasa, Manuel Zelaya, se je po skoraj treh mesecih bivanja v ekzilu vrnil v domovino. Zelaya se je takoj po prihodu zatekel v brazilsko veleposlaništvo, od koder zahteva poganja, v začasni vladi pa je pod vodstvom Roberta Michelettija zasejal paniko. Za petnajst ur je bila razglašena policijska ura, zaprta so bila letališča, blokirane ceste v prestolnico Tegucigalpo. Kljub strogemu nadzoru in omejenemu gibanju je pred poslopje brazilskega veleposlaništva Zelayo prišlo pozdraviti več tisoč privržencev, katere je predsednik pozval k mirnim demonstracijam, oblasti pa, da naj nanje ne pošilja vojske. Na Zelayevo vrnitev se je odzval tudi učiteljski sindikat, ki je do uradne vrnitve izgnanega predsednika na oblast napovedal stavko. K novim pogajanjem je sprti strani takoj pozvala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Zadnji pogovori med Zelayo in začasno vlado pod pokroviteljstvom kostariškega predsednika Oscarja Ariasa so padli v vodo, potem ko Zelayeva vrnitev na oblast, ki jo je predvideval Ariasov predlog za novo vlado in začasnega predsednika Michelettija ni bila sprejemljiva.

S potrditvijo novega predsednika, Libijca Alija Trekija, se bo v New Yorku uradno začelo 64. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Približno 130 predsednikov in premierjev bo v devetih glavnih sklopih razpravljalo o zimzelenih temah kot so globalna finančna kriza, dialog med civilizacijami, varnost in razvoj ter utrjevanje multilateralizma. Vse bliže je leto 2015 in uresničitev ciljev »Resolucije tisočletja«, ki med drugim predvideva tudi prepolovitev števila revnih, in zanimivo bo videti, do kakšnih vmesnih ugotovitev bo na tem področju prišla Generalna skupščina, potem ko je že sedaj znano, da se revščina prej kot manjša, povečuje. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon ob robu skupščine pripravlja vrh o podnebnih spremembah, predsedniki držav in vlad pa se bodo srečali tudi na več multilateralnih in bilateralnih srečanjih.

Eno takšnih bo srečanje predsednika ZDA Baracka Obame z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, s katerim bo ameriški predsednik skušal znova zalaufati bližnjevzhodni mirovni proces. Doseg miru na Bližnjem vzhodu je ena prednostnih nalog Obamove administracije, zaenkrat pa se cilj zdi še precej daleč. Izrael namreč še naprej zavrača ameriško in palestinsko zahtevo po popolni zamrznitvi gradenj judovskih naselbin, zaradi česar pogajanja že nekaj časa stojijo na mrtvi točki.

Tradicionalnih prijateljev Izraelcev med zadnjim potovanjem na Bližnjem vzhodu ni uspel omehčati niti ameriški odposlanec za to območje, George Mitchell, ki se je v Washington vrnil zgolj z izraelsko obljubo po začasni ustavitvi gradenj, pa še to ne v celoti. Obeti pred tristranskim srečanjem Baracka Obame z izraelskim in palestinskim predstavnikom torej niso najboljši, ameriški predsednik pa vseeno upa, da bodo za nadaljnji dialog tokrat našli vsaj skupne temelje.

Novi-stari predsednik Afganistana, Hamid Karzai, se strinja s prihodom več tujih vojakov v državo. Karzaievo globoko prikimavanje ideji o še več tujih soldatih v Afganistanu je najverjetneje posledica opozorila vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Afganistanu, generala Stanleya McChrystala, da tuje čete čaka poraz, v kolikor se v roku leta dni ne bodo izdatno okrepili. McChrystalova bojazen je prišla na dan z zaupnim dokumentom, namenjenem ameriškemu državnemu sekretarju Robertu Gatesu, afganistanski predsednik Karzai pa okrepitev tujih čet vidi kot »pravi pristop«. ZDA so že pred časom sicer napovedale povečanje števila vojakov v Afganistanu. Trenutnim 60 tisočim naj bi se jih pridružilo še 20 tisoč.

Ob vseh možnih barvah evro-parlamentarci te dni obeležujejo »turkizni teden«, čas ko se osredotočajo na zunajparlamentarne dejavnosti. V Evropskem parlamentu tako ne potekajo nikakršne politične dejavnosti, poslanci pa se bodo posvetili svojim volilnim okrožjem in volivcem. Nekateri od poslancev se bodo udeležili uradnih delegacij in z njimi vzdrževali mednarodne stike parlamenta. Na plenarnem zasedanju pretekli teden so evropski poslanci sicer oblikovali nove parlamentarne delegacije.















Komentarji
komentiraj >>