... na Irskem poteka referendum o lizbonski pogodbi ...
... dvoumen boj indijskih maoistov ...
... zatišje v rivalskih bojih somalijskih islamistov ...
... nadaljevanje hrvaških pogajanj z Evropsko unijo ...
... nadaljujejo se tudi pogajanja o reševanju slovensko – hrvaške meje ...
OFF NAPOVEDNIK
Šovinistični del aktualno politične redakcije nič več ne živi v prepričanju, da je boj žensk za prevlado na tem svetu zgolj pobožna želja militantnih feminističnih skupin ali pa teorija o zaroti.
Nemški znanstveniki so potrdili, da ženske iz generacije v generacijo postajajo vse večje in vse močnejše. Pred sto leti so Nemke v povprečju merile 157 centimetrov, danes pa so kar osem centimov višje. V zadnjih petnajstih letih se jim je obseg bokov povečal 1,8 centimetra, obseg pasu pa za štiri centimetre. Znanstveniki, med katerimi je bilo verjetno precej samcev, ki se ne zavedajo resničnosti, tako izpostavljajo spremembe oblike telesa. Vse manj je drobnih, majhnih in lepo zaobljenih postav ter takšnih z obliko peščene ure. Naivno ponujen razlog naj bi bil vse večje število zaužitih kalorij. Ampak to ni razlog, to je hoten namen preseči zgolj na fizični moči temelječo moško prevlado.
Berete OFF program Radia Študent, ki ga ne potolaži niti fakt, da se je v petnajstih letih za 2,3 centimetre povečal tudi obseg prsi.
OFF PROGRAM
Irci na referendumu drugič odločajo o potrditvi Lizbonske pogodbe. Prvi poskus junija lani je klavrno propadel, tokrat pa javnomnenjske raziskave obljubljajo zmago zagovornikov nove evropske pogodbe. K temu naj bi največ prispevalo nezadovoljstvo Ircev z odzivanjem vlade na gospodarsko krizo in pa zagotovila Evropske unije, da uveljavitev pogodbe ne bo vplivala na državno zakonodajo glede splava, davkov in na njeno nevtralnost, ohranili pa naj bi tudi svojega člana Evropske komisije. Za komentar referendumskega dogajanja smo prosili Brandona Younga, aktivista iz organizacije Koalicija proti Lizbonski pogodbi:
O kampanji in možnem rezultatu referenduma smo govorili tudi z novinarjem časopisa Irish Times Harryjem McGeejem:
Vprašali smo ga tudi, čemu pripisuje porast števila zagovornikov Lizbonske pogodbe:
Maoistični uporniki so v neki vasi v indijski zvezni državi Bihar pobili šestnajst ljudi, med njimi pet otrok. S tem dejanjem bodo le težko prepričali indijsko javnost, da se že dvajset let borijo za pravice revnih, sploh, ker so bili žrtve kmetje in delavci iz nižjih kast. Napad v Biharju se je zgodil po precej dolgem zatišju v tem delu države, kaže pa na povečano aktivnost upornikov, predvsem v osrednji in vzhodni Indiji. Premier Manmohan Singh, ki maoiste vidi kot največjo grožnjo državni varnosti, je že prejšnji mesec potarnal, da država izgublja bitko.
Potem ko sta si v somalijskem pristaniškem mestu Kismayo v lase skočili rivalski islamistični skupini Al-Šabab in Hizbul Islam ter za seboj pustili najmanj dvajset mrtvih in sedemdeset ranjenih, v mestu vlada zatišje. Prebivalci so ga izkoristili za sežiganje mrtvih, oskrbo ranjencev in iskanje hrane. Nadzor nad mestom je trenutno v rokah Al-Šababe, pripadniki Hizbul Islama pa so se umaknili v bližnje zahodne vasi, zato obstajajo strahovi po nadaljevanju spopadov. Ti so se začeli zaradi spora glede imenovanja nove mestne administracije, lahko pa bi tudi prevesili jeziček na tehtnici v boju med šibko ter od Združenih narodov priznano vlado in islamističnimi uporniki.
Vse bolj se razkrivajo podrobnosti bombnega napada na židovski center v Buenos Airesu leta 1994, ki je terjal petinosemdeset žrtev. Najprej so se pred kratkim spet pojavile obtožbe o iranski vpletenosti, sedaj pa je glavni tožilec v preiskavi s prstom pokazal še na takratnega predsednika Carlosa Menema. Ta naj bi zaukazal prikritje dokazov o vpletenosti njegovega sirijskega družinskega prijatelja, umazano delo pa so izpeljali njegov brat in pripadniki sodišča, policije ter varnostnih služb. S skupnim trudom so uničili štiriinpetdeset kaset zvočnih dokazov.
Izrael je v zameno za video posnetke pred tremi leti zajetega vojaka začel izpuščati skupino devetnajstih palestinskih zapornic. A resnici na ljubo gre za zapornice, ki so bile tik pred odsluženjem zaporne kazni, pa tudi njihova izpustitev je do nadaljnjega zgolj simbolična, saj ostajajo pod izraelskim nadzorom vse dokler nemški mediator oblastem ne izroči Hamasovega minuto dolgega filma. Hamas v zameno za predajo vojaka zahteva izpustitev tisoč palestinskih zapornikov.
Hrvaška po enem letu zastojev nadaljuje pogajanja z Evropsko unijo, ki so bila prekinjena po zaslugi Slovenije. Na pristopni konferenci bo na ministrski ravni predvidoma odprla šest in zaprla pet poglavij, pri katerih je Slovenijo motilo prejudiciranje vprašanja meje v pogajalskih dokumentih. Nekoliko pogojevanja v slovensko–hrvaških odnosih vseeno ostaja, saj so poglavja o ribištvu, okolju ter zunanji, varnostni in obrambni politiki še vedno blokirana. Čeprav naša diplomacija razlogov ni navedla, pa naj bi ti zadržki služili kot zagotovilo, da bo Hrvaška izpolnila zadnji »zgodovinski« septembrski dogovor med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor. Več o dveh poglavjih, ki ostajata zaprti ne glede na slovenske zasluge, lahko izveste v današnjem Kultivatorju.
Hrvaški pristopni konferenci v Bruslju bodo sledila pogajanja o slovensko–hrvaški meji, ki naj bi po zagotovilih podalpske diplomacije temeljila na podlagi drugega Rehnovega predloga. Državnozborski odbor za zunanjo politiko je že v sredo podprl pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma, vseboval pa naj bi vse bistvene zahteve Slovenije: načelo pravičnosti, stanje na dan 25. junija 1991, reševanje kopenskega in morskega dela v celoti ter stik teritorialnih voda z mednarodnimi mejami.
Optimizem, verjetno na drugačni osnovi, izraža tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Prepričan je, da bo v dobri volji in veri storjen bistven premik naprej, nadaljevali pa naj bi od tam, kjer se je ustavilo. To pa je petnajsti junij, ko je komisar za širitev, Olli Rehn, predstavil svoj drugi kompromisni predlog. Pobožnim željam se je pridružil tudi avtor tega predloga, ki izpostavlja win–win situacijo ne samo za Hrvaško in Slovenijo, temveč tudi za Evropsko unijo.
Državni zbor bo na ponedeljkovi izredni seji odločal, ali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter noveli zakona o sodniški službi vložili v presojo ustavnemu sodišču. Zahtevo po zakonodajnem referendumu so vložili poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke, saj menijo, da bi dvig sodniških plač porušil plačna razmerja v javnem sektorju. Prav tako naj zakonske rešitve ne bi bile usklajene s sindikati javnega sektorja. Koalicijske stranke odgovarjajo, naj se zahteva vloži v presojo ustavnemu sodišču. To naj bi presodilo, ali bi z odložitvijo oziroma zavrnitvijo obeh novel lahko nastale protiustavne posledice.
OFF je skupaj z Borisom pripravil Tadej.
Komentarji
komentiraj >>