... novega prvega ječarja čaka predvsem praznjenje slovenskih zaporov ...
... ob svetovnem delu dostojnega dela se sprašujemo, kako v času krizne fleksi-varnosti dostojno delo sploh koncipirati? ...
... Slovenija onkraj maastrichtskega proračunskega zidu; dobra novica je, da nismo sami ...
... ker je politizacija nacionalne RTV-hiše postala normativ, je Boris Vezjak odstopil z mesta člana programskega sveta javnega zavoda ...
OFF NAPOVEDNIK
Tajvanske oblasti so pozvale prebivalce, naj pobirajo smeti, vključno s pasjimi iztrebki, v zameno pa bodo dobili nagrade. Urad za zaščito okolja v mestu Taichung za kilogram pasjih iztrebkov ponuja darilni bon za 100 tajvanskih dolarjev, kar znese, »reci-piši-posluši«, 2,5 evra. Za to pa se splača prekopati Tivoli, kjer denar dobesedno leži na tleh.
Postopek pa je sledeč: prebivalci morajo pasje iztrebke in druge smeti, da bi dobili darilne bone, prinesti na zbiralna mesta. Boni pa niso dosegljivi le za pasje iztrebke, temveč tudi za plastiko, papir, stiropor in plastične vrečke.
Kje nagarani denar Tajvanci lahko unovčijo, ni navedeno. Sklepamo pa, da drek in težko razgradljive smeti verjetno kompenzirajo katero od mestnih komunalnih storitev. V Ljubljani bi tako lahko za kilo iztrebkov napolnili kartico Urbana s tremi avtobusnimi vožnjami.
OFF PROGRAM
Pravijo, da zastonj kosilo ne obstaja. Razen na Kubi, kjer je bila pretežna večina delovnega ljudstva leta in leta v državnih menzah deležna 100-odstotno proračunsko financiranega toplega obroka. Obdobje se končuje. Kubanski proračun bo finančno breme hranjenja 3,5 milijona delavcev na dan odložil z ramen. Kljub vsemu bodo upravičenci še vedno prejemali 15 pesov oz. 50 evrocentov dnevne subvencije.
Težav z budžetnim uravnoteževanjem nima samo karibska država. Evropska komisija je proti Sloveniji in še osmim državam sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. Pogosto močno zvišanje primanjkljaja je treba razumeti v okviru izjemne globalne finančne in gospodarske krize, poudarja komisija. Kot so sicer že večkrat pojasnili, bodo ti postopki zaradi krize izjemoma prožnejši.
Po napovedih komisije bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije v letu 2009 znašal 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 6,5 odstotka BDP-ja. Še dovoljeni Maastrichtski cenzus sicer znaša 3 odstotke.
Komisija je ob sprožitvi postopka v primeru Slovenije spet spomnila tudi na problem vpliva staranja na vzdržnost javnih financ. To tveganje je v Sloveniji precej nad povprečjem Unije in je v glavnem posledica razmeroma visokih predvidenih izdatkov za pokojnine v prihodnjih desetletjih.
Poleg Slovenije so v postopku tudi Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija, Italija, Nizozemska, Slovaška in Portugalska, ki so se tako pridružile enajstim državam članicam Unije, proti katerim je Evropska komisija že sprožila ta postopek. Devet od teh držav - Poljska, Romunija, Litva, Latvija, Malta, Francija, Irska, Grčija in Španija - je mejo prekoračilo že lani.
Vlada bo na četrtkovi seji za v. d. generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij predvidoma imenovala Dušana Valentinčiča, direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora v Kopru. Poročila zadnjih let o zasedenosti slovenskih celic kažejo, da so te prepolne. Mednarodni dokumenti namreč navajajo, da bi moralo biti posameznemu varovancu zavodov za prestajanje kazni na voljo približno 7 kvadratnih metrov prostora. Upoštevajoč število slovenskih obsojencev in kapacitetno zmogljivost zaporov, lahko zaključimo, da Slovenija krši človekove pravice. Zapolnjenost je namreč v povprečju približno 150-odstotna, ponekod celo 200-odstotna.
Če temu dodamo nezadostno število paznikov in njihove nestimulativne dohodke, vemo, da prvega ječarja v državi čaka težko delo. Generalni direktor v odhodu Tomaž Smole je s položaja odstopil 14. julija, dokončno pa bo položaj predal 16. oktobra.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu za dostojno delo predstavila predloge, ki bi pripomogli k ublažitvi posledic krize za zaposlene. Zveza poziva tudi k vpeljavi družbene odgovornosti v finančne institucije in takojšnjim spremembam določil inštituta izredne denarne socialne pomoči. Prav tako zahtevajo dvig minimalne mesečne plače na 600 evrov neto. Danes kar 142.000 delavcev prejme manj kot 570 evrov neto, kar po njegovem mnenju ni dostojno.
Zveza zahteva tudi uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer s pravico do ene tretjine dobička. Obveznost plačevanja dohodnine naj se ukine za vse tiste z dohodninsko osnovo do 7400 evrov ter uvede dva nova dohodninska razreda s 45- in 50-odstotno stopnjo. In za konec: zahtevajo tudi znižanje razlike med najnižjimi delavskimi plačami in plačami direktorjev, in sicer do razmerja 1 proti 10.
10. oktobra bomo po napotilu Svetovne zdravstvene organizacije obeleževali Svetovni dan duševnega zdravja. Po navedbah predsednika Šenta, Slovenskega združenje za duševno zdravje, Eda Belaka, je Slovenija v zadnjih letih na področju destigmatizacije oseb s psihiatrično diagnozo, dosegla pomemben napredek. Lani s sprejetjem novega zakona o duševnem zdravju, stroka ion zainteresirana javnost pa trenutno čakata na sprejem dolgoročnejšega nacionalnega programa. Da pa v trenutnih razmerah vse ni rožnato, pritrjuje tudi že omenjeni predsednik nevladne organizacije Šent, Edo Belak:
Boris Vezjak odstopa z mesta člana programskega sveta RTV Slovenija. Kot je zapisal, ne odstopa zato, ker je javni zavod spolitiziran. Njegova odločitev temelji na spoznanju, "da se je kritična javnosti skupaj z novinarji na to dejstvo že tako navadila, da je začela takšno ravnanje zavoda šteti za samoumevno in ga tako tudi prikazovati". Vezjak je v svoji kolumni zapisal, da je o odstopu razmišljal že večkrat. Kot trdi, so seje programskega sveta po njegovem velikokrat "pravcati karneval demonstracije moči z iracionalnimi, absurdnimi vložki". Med takšne pa po njegovem spada tudi imenovanje Uroša Urbanije za odgovornega urednika Multimedijskega centra RTV Slovenije.
Komentarji
komentiraj >>