Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NAJLEPŠE VOJAŠNICE (3131 bralcev)
Petek, 9. 10. 2009
Nejc M.



...Predstavniki ZDA, Velike Britanije in Avstralije pri voditeljici Mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi...
...Barack Obama letošnji Nobelov nagrajenec za mir...
...Varnostni svet Združenih narodov podaljšal misijo Isaf še za leto dni...
...Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij poziva vlado k zakonu o večjem sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij in udeležbi delavcev pri delitvi dobička...



OFF NAPOVEDNIK

V časih izprijene estetike in kiča mora tudi vojašnica »izgledati.« Urejena okolica, brezmadežna fasada, svetlikajoča se okna ... Malomeščanski okus za dom in okolico je že pred petnajstimi leti navdihnil vodilne strukture v vojski in pod vplivom raznih vrtnic za najlepše urejene domove so skupaj s Turistično zvezo Slovenije pričeli izbirati najlepše urejeno vojašnico.

Slovenska vojska in turistična zveza najlepše vojaške objekte izbirata v dveh kategorijah: med velikimi in malimi vojašnicami. Strogo estetsko oko komisije se pri ocenjevanju poleg zelenice ustavi tudi pri notranjih prostorih poslopij in celotni vojaški infrastrukturi.

Letošnji, petnajsti naziv najlepše v deželi je pripadel Vojašnici generala Maistra v Mariboru med veliki vojašnicami, med malimi pa Vojašnici Slovenskih pomorščakov Ankaran. Mariborski kasarni sta v konkurenci velikih sledila Vojašnica v Novem mestu in Vojašnica Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, med malimi vojašnicami pa sta drugo oziroma tretje mesto zasedli Vojašnica Janka Premrla - Vojka v Vipavi in Vojašnica v Slovenski Bistrici.

Vi pa berete najgrši OFF Program Radia Študent, brez lovorike in konkurence.

OFF PROGRAM

Mjanmarska vladajoča vojaška hunta je opozicijski voditeljici in politični zapornici Aung San Suu Kyi (izg. Aung San Su Či) dovolila enourno kramljanje z zahodnimi diplomati. Za zaprtimi vrati so Nobelovo nagrajenko za mir, ki je v hišnem priporu preživela štirinajst od zadnjih dvajsetih let in je bila avgusta obsojena na novo osemnajstmesečno kazen, obiskali predstavniki ZDA, Velike Britanije in Avstralije, ki jih je zanimalo predvsem njeno videnje razmer v Mjanmaru, navdušila pa sta jih njeno »zdravje in angažiranost«.

Suu Kyijeva je mednarodne obiskovalce povprašala o mednarodnih sankcijah, ki jih izvaja Zahod, da bi prisilil vladajočo vojaško hunto v dialog z demokratično opozicijo. Voditeljica opozicije je v nedavnem pismu voditelju hunte Thanu Shweju (izg. Tanu Šveju) sicer obljubila, da si bo prizadevala za njihovo ukinitev, prav to pa je tudi najverjetnejši razlog, da so oblasti privolile v obisk Zahodnih predstavnikov. Da naj bi bila ukinitev sankcij vse resnejša želja hunte pa domnevno izkazuje dejstvo, da se je v zadnjem času, po več kot dvajsetih mesecih, predstavnik vojaške hunte za stike z opozicijo s Suu Kyijevo srečal kar dvakrat.

Znan je letošnji Nobelov nagrajenec za mir. S puhlimi pobudami za svet brez jedrskega orožja, s težnjo po okrepitvi sodelovanja med narodi in s prizadevanjem za izboljšanje odnosov z muslimanskim svetom je ameriški predsednik Barack Obama prepričal odbor za podelitev Nobelovih nagrad, ki je pri svoji odločitvi očitno pozabil denimo na Obamovo razmišljanje o krepitvi vojne v Afganistanu. Norveški odbor za podelitev Nobelovih nagrad je v svoji obrazložitvi zapisal tudi, da si Obama prizadeva za prav takšno mednarodno politiko, ki jo odbor spodbuja že 108 let. Denarni del nagrade, ki znaša malo manj kot milijon evrov, bo Obama pokasiral 10. decembra.

Mednarodne sile, ki delujejo pod okriljem zveze Nato - Isaf, bodo v Afganistanu ostale vsaj še leto dni, je s posebno resolucijo sklenil Varnostni svet Združenih narodov. Petnajstčlanski Varnostni svet je k ohranitvi 70 tisoč vojakov v nemirni državi vodil argument zaščite civilnega prebivalstva, 42 članic, ki delujejo v okviru misije Isaf pa, sledeč nekaterim tendencam v ZDA, je pozval, da svoje sodelovanje v Afganistanu še okrepijo. Poleg podaljšanja mandata Natovim silam pa sprejeta resolucija predvideva tudi povečano urjenje afganistanskih varnostnih sil, da bodo lahko same varovale državo. Do konca leta 2011 naj bi imel Afganistan 134 tisoč lastnih vojakov. V okviru misije Isaf z 81 vojaki sodeluje tudi Slovenija.

Štiri dni po napadu na urad Svetovnega programa za prehrano je v Pakistanu ponovno odjeknilo. V eksploziji z razstrelivom napolnjenega avtomobila, parkiranem v bližini polne tržnice v mestu Pešavar na severozahodu države, je po podatkih policije umrlo 49 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Današnji napad je že šesti v Pešavarju, ki leži blizu plemenskih območij ob meji z Afganistanom. Že pred časom je vodja pakistanskih talibov Hakimulah Mehsud naznanil, da bodo talibanski aktivisti okrepili napade proti Pakistanu in Ameriki in s tem maščevali smrt Mahsudovega predhodnika Bajtulaha Mehsuda, ki je bil v začetku avgusta ubit v napadu z vodenimi raketami.

Pretekel je rok, ki ga je Kenijski predsednik Mwai Kibaki določil za izpraznitev taborišč, v katere so se prebivalci zatekli ob nasilju, ki je izbruhnilo po volitvah leta 2007. Med najhujšimi spopadi so bila taborišča dom za okoli pol milijona ljudi. Leto in pol kasneje v taboriščih živi precej Kenijcev, ki še vedno nočejo oditi – ker nimajo kam. Predsednik je obljubil, da jim bo dal zemljo in da se bodo lahko naselili na varna območja, a svojih obljub ni izpolnil. V taborišču v Eldoretu na primer, kjer še vedno živi dva tisoč prebežnikov, ponujajo vsaki družini petintrideset tisoč Kenijskih šilingov, kar znaša okrog štiristo sedemdeset ameriških dolarjev, če so pripravljeni spakirati šotor in se odseliti. Vendar tisti, ki nimajo kam iti, v taboriščih ostajajo.

Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je vlado pozvalo naj v svoj program za leto 2010 uvrsti tudi novelo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij in nov zakon o udeležbi delavcev pri delitvi dobička. Več o predlogih združenja pa njegov generalni sekretar Mato Gostiša:



Glede na obljube, ki se vlečejo že vrsto let, ko gre za delitev dobička tudi med delavce, smo Gostišo povprašali, ali so dobili kakšna zagotovila, da bodo v kratkem dejansko uresničene.



Jutri se bo v Ljubljani odvijal tradicionalni Marihuana marš. Več o dogajanju v Tivoliju pa vodja projekta, Jaka Šubic:



OFF sta spisala Nejc in Ela.


Komentarji
komentiraj >>