Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NOTRANJEGA SOVRAŽNIKA (2869 bralcev)
Torek, 13. 10. 2009
tadejla



... ameriška zunanja ministrica upa na podporo Moskve pri vprašanju iranskega jedrskega programa ...
... medtem pa Rusija veselo trguje s Kitajsko ...
... napoveduje se zamenjava hrvaškega zunanjega ministra ...
... dvajset let SOS telefona ...



OFF NAPOVEDNIK

Razni intelektualci pa druge Butale so se zmrdovale letošnji podelitvi Nobelove nagrade za mir. Nagrajenec Barack Obama se je zaobljubil, da od besed preide k dejanjem. In res. Na obzorju se riše svetovni mir, ki so ga doslej kalili predsedniki Združenih držav z napovedmi vojn deželam širom oble. Notranji sovražnik je namreč določen, dasiravno je posredno napaden doslej še edini s strani Združenih držav ne-napaden kontinent – Avstralija.

Anita Dunn, direktorica za komunikacije Bele hiše, je sprožila napad na televizijo Fox, v lasti Aussie-ja Ruperta Murdocha, ki da »vodi vojno« proti ameriškemu predsedniku. Dunnova pravi, da se ni potrebno pretvarjati glede legitimnega obnašanja medija, ki naj bi zgolj lagal – odslej so si nasprotniki. Možno je, da je notranji sovražnik dovolj močan, da pritegne pozornost ameriške administracije in jo odvrne od spletkarjenja na mednarodnem parketu. Sklepati je, da je to namen Obame po sprejetju Nobelove nagrade in želje po potešitvi množic. Če plan ne uspe, lahko še vedno napade Avstralijo.

Berete notranjim sovražnikom naklonjeni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton svojo evropsko turnejo končuje v Moskvi, kjer bo sogovornike skušala prepričati k ostrejši drži do iranskega jedrskega programa. Rusija in Kitajska sta doslej tradicionalno nasprotovali sankcijam proti Iranu, kar pa se ob zagonu drugega iranskega obrata za obogatenje urana utegne spremeniti. K bolj kooperativni poziciji Moskve je prispevala tudi nedavna odločitev ameriškega predsednika Baracka Obame, da se odpove načrtom o postavitvi protiraketnega sistema na Poljskem in Češkem. Tema pogovorov bodo tudi razmere v Afganistanu in nadaljnje zmanjševanje jedrskega arzenala.

S Hillary pa se ne bo utegnil sestati še vedno bog i batina Rusije, premier Vladimir Putin, saj se mudi na obisku v Pekingu. Pogovori so že obrodili trgovinske sporazume v vrednosti 2.2 milijarde evrov, za realizacijo katerih je zainteresirana predvsem Rusija, ki v tem letu načrtuje dobrih sedem odstotkov težak padec ekonomske rasti. Sporazumi zato vsebujejo tudi posojili, vredni petsto milijonov dolarjev, ki jih bodo kitajske banke namenile ruskim finančnim institucijam. V zadnjih šestih letih se je trgovina med državama povečala z manj kot desetih milijard zelencev letno na dobrih petdeset milijard, zaslužna pa je predvsem kitajska žeja po ruski nafti. Ruski izvoz nafte predstavlja več kot polovico vsega izvoza na Kitajsko.

Avstralski premier Kevin Rudd je v strahu pred izkrcanjem dvestošestdesetih šrilanških migrantov osebno interveniral pri indonezijskem predsedniku Yudhoyonu. Indonezijska mornarica je nato prestregla plovilo in migrante izkrcala na zahodni Javi. Če bi nesrečniki dosegli avstralske ozemeljske vode, bi bili verjetno napoteni v zbirni center na Božičnih otokih, kjer nato čakajo na rešitev svojih primerov. Ruddova levosredinska vlada je sicer prekinila s prakso prejšnje konzervativne vlade, ki je migrante po načrtu, znanem kot Pacifiška rešitev, tudi po več let zadrževala v centrih na Nauru in Novi Gvineji.

Indija je izrazila nestrinjanje zaradi odločitve pakistanskega sodišča, da opusti dva primera proti voditelju islamske dobrodelne organizacije, osumljenemu vpletenosti v bombne napade lansko leto v Mumbaju. Hafiz Mohammad Saeed je bil v zvezi s tem primerom prijet že lani, a junija zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Prejšnji mesec pa so pakistanske oblasti liderja Jamaat-ud-Dawe obtožile še glorificiranja svete vojne oziroma džihada, a je po njegovi pritožbi o svobodi govora sodišče v Lahoreju zavrglo tudi ta primer. Jamaat-ud-Dawa je sicer nastala leta 2002, ko je Pakistan prepovedal delovanje prejšnje organizacije, ki je bila strah in trepet Indije v spornem delu Kašmirja.

Hrvaški mediji napovedujejo, da bo ob prvi rekonstrukciji vlade odletel zunanji minister Gordan JandrokoviĆ. Sodu naj bi izbil dno predvsem njegov neprimeren odziv na odločitev švicarske vlade o prepovedi vstopa v državo nacionalističnemu trubadurju Thompsonu. Davora Gjenera, hrvaškega političnega komentatorja, smo vprašali, ali gre zgolj za špekulacije medijev:



Ker Nobelova nagrada za mir vse pogosteje pristaja v rokah dvomljivih osebkov, o čemer lahko prisluhnete v današnjem OFF komentarju, so vse večje pozornosti deležne nagrade »za pravo življenjskost« oziroma tako imenovane alternativne Nobelove nagrade. Letos so jo prejeli štirje aktivisti iz Konga, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije, ki se borijo za zaščito deževnega pragozda v Kongu, opozarjajo na podnebne spremembe, se borijo proti jedrskemu orožju in si prizadevajo za boljše zdravje žensk.

V rehabilitacijski center Soča je na okrevanje prispela skupina desetih otrok iz Gaze, ki so bile žrtve izraelske ofenzive konec lanskega in začetek letošnjega leta. Prva skupina enaindvajsetih otrok je bila na rehabilitaciji že junija letos, traja pa tri tedne. V tem času bodo poleg intenzivnih medicinskih obravnav prejeli nove opornice ter proteze za noge, deležni pa bodo usposabljanja za lažje gibanje in samostojno življenje. Poleg Slovenije projekt financirajo še Združene države Amerike, Švedska in predvidoma Južna Koreja, upati pa je, da bo vsaj nekaj pomoči deležnih tudi ostalih dva tisoč otrok, žrtev izraelske agresije.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja obeležuje dvajseto obletnico delovanja, zato smo jih povprašali o dosedanjih izkušnjah. Govorili smo s Špelo Veselič, strokovno sodelavko društva:



V Škucu se jutri obeta predavanje dveh honduraških aktivistk, ki bosta podrobneje predstavili trenutno dogajanje v državi po nedavnem vojaškem udaru. Več je povedala organizatorka dogodka Marta Gregorčič:



Mencanje Češke glede ratifikacije Lizbonske pogodbe že pošteno razburja čelnike Evropske unije. V Bruslju se bo zato s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom sestal češki premier Jan Fischer. Tema pogovorov bo tudi zadnja zahteva evroskeptičnega češkega predsednika Vaclava Klausa, da se v zameno za njegov podpis pod novo pogodbo, Češka izvzame iz Listine temeljnih pravic. To naj bi terjal zaradi morebitnih zahtev Nemčije po vrnitvi nepremičnin Nemcem, ki so bili po drugi svetovni vojni izgnani iz tedanje Češkoslovaške. Predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Fredrik Reinfeldt, je pogojevanje označil za prepozno, saj so bile podobne zahteve Poljske in Velike Britanije že rešene v dolgih pogajanjih glede Lizbonske pogodbe.

Postopek češke ratifikacije pa se bo zavlekel tudi zaradi presoje ustavnega sodišča o skladnosti pogodbe s češko ustavo. Do Evrope sumničavi senatorji, ki so vložili zahtevo o presoji, jo nameravajo še dopolniti z vprašanjem glede sprememb Rimske pogodbe, ki so vključene v najnovejšo pogodbo. Po besedah sodišča bo dopolnitev zahteve zavlekla postopek, s tem pa tudi Klausov podpis. Do odločitve sodišča namreč ne namerava pritisniti prsta na dokument.

OFF je pripravil Tadej.


Komentarji
komentiraj >>