Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NEOBSTOJ PAHORJEVE NAČRTNE POLITIKE (2313 bralcev)
Torek, 20. 10. 2009
igorp



Stanje za predsednika vlade Boruta Pahorja morda ni alarmantno, a podpora njegovi vladi v anketah javnega mnenja iz meseca v mesec opazno pada. Kljub temu so črne napovedi opozicije o skorajšnjem kolapsu tako državnih financ kot zaupanja ljudi v vlado nekoliko pretirane, saj je vlada Janeza Janše v podobnih javnomnenjskih raziskavah krepko zaostajala za sedanjo 37-odstotno podporo aktualni vladi. V glavni vlogi pa v tem mandatu nastopa vaški posebnež, tisti, ki želi vsem dobro, a mu to ne uspeva.
Stanje za predsednika vlade Boruta Pahorja morda ni alarmantno, a podpora njegovi vladi v anketah javnega mnenja iz meseca v mesec opazno pada. Kljub temu so črne napovedi opozicije o skorajšnjem kolapsu tako državnih financ kot zaupanja ljudi v vlado nekoliko pretirane, saj je vlada Janeza Janše v podobnih javnomnenjskih raziskavah krepko zaostajala za sedanjo 37-odstotno podporo aktualni vladi. Vedno znova se trese gora in rodi se slovenska politika. Sklicevanje na mladost slovenske demokracije je tukaj upravičeno, vendar bolj zaradi amaterstva domače politike kot pa trajanja političnega sistema. V glavni vlogi pa v tem mandatu nastopa vaški posebnež, tisti, ki želi vsem dobro, a mu - po pravici povedano - to ne uspeva.

Še najmanj ceneno v zadnjih tednih je tako izgledala predstavitev Pahorjevega proračuna za prihodnji dve leti. Opozicija se z nasprotovanjem predlogu proračuna - še preden je ta ugledal luč sveta - do neke mere samodiskreditira, to pa predsedniku vlade olajša predstavitveni del načrtov. Toda pričakovanja celotne države pri reševanju gospodarske krize bodo ob podobni apatičnosti Pahorjevo vlado stala celo mandata in ne samo nekaj odstotkov nepriljubljenosti pri javnomnenjskih raziskavah. Za dokaz, da vlada deluje za nazaj, nekoliko počasi in obotavljivo, je poskrbel minister za gospodarstvo Matej Lahovnik z odzivom na pred nekaj dnevi v medijih izpostavljene plače nadzornih svetov in uprav slovenskih družb. Neroden položaj, ko je vlada izgubila pogajalske pozicije proti sindikatom javnega sektorja pri pogajanjih o izplačilu plač, skuša minister rešiti z zapoznelo reakcijo. Podobno se je zgodilo pred nekaj meseci pri vprašanju nagrad stečajnim upraviteljem. V kakšno sfero varčevanja državnih financ sodi predlog poslanke ZARES, ki je na eni od sej predlagala, naj na sejah kolegija poslanci namesto ustekleničene pijejo vodo iz vodovodnega sistema, pa naj oceni poslušalec sam.

Pahorjeva politika pa je problematična tudi glede odnosov s Hrvaško. Kdo je napravil večjo neumnost pri razpravi o večni temi slovenske politike, vprašanju meje v Piranskem zalivu? Plemeniti Zmago Jelinčič, ki je ob že znanem posiljevanju zgodovinskega dogajanja premierja pobaral, zakaj Slovenija podpisuje po njegovem mnenju zločinski in sosednji Hrvaški naklonjeni arbitražni sporazum ali sam premier, ki je obljubil možnost referenduma? Ali kot je dejal Pahor: »Naj gre na referendum pred ljudi in naj oni odločijo o usodi tega pomembnega vprašanja«. In referendumsko vprašanje se bo prosto po Jelinčiču verjetno glasilo tako: »Ali ste za to, da se vzpostavi prvotno zgodovinsko stanje iz leta 1918, ko je Slovenija segala do Dubrovnika?« A dejstvo, da je premier obljubil referendum o arbitraži meje, vprašanju, o katerem se ne morejo sporazumeti niti strokovnjaki, kaj šele malce nacionalistično obremenjen narod, za notranje in zunanje politični ugled Slovenije verjetno ne bo prineslo nič dobrega.

Željo po ugajanju Pahorjeve vlade širšim množicam, čeprav brez kakršnegakoli učinka, pa lahko razberemo tudi iz fiaska imenovanja novega ministra brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša, ki bo najverjetneje nadomestil Zlatko Ploštajner, ki je odstopila včeraj. Pri imenovanju se je zataknilo že na izvršnem odboru stranke DeSUS, predlagateljice novega ministra. Novemu kandidatu sta nasprotovala tako Vili Rezman, ki dvomi v njegovo strokovno kompetentnost, kot vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič, ki vodstvu stranke očita nedemokratično izbiro kandidata za ministra. Naj spomnimo - Gjerkeš je sin podpredsednice DeSUS-a, Marije Gjerkeš.

Seveda ni napaka to, da je kandidat za ministra Gjerkeš, ki prihaja iz Prekmurja, problem je, ker je očitno to edina referenca, ki jo predlagani kandidat ima. Imenovanje novega ministra namreč sovpada s predlogom interventnega zakona o Prekmurju, ki bo s finančnimi olajšavami skušal v to rak rano slovenskega gospodarstva pripeljati vlagatelje. Sedanja vlada je obsedena z gospodarskim stanjem v Prekmurju, istočasno pa pozablja, da je v Sloveniji veliko podobnih gospodarsko degradiranih območij, ki bi ravno tako potrebovala zaščitni zakon. Oziroma drugače – Slovenija ne potrebuje posameznih interventnih zakonov, potrebuje nekoliko bolj umirjeno in strokovno vlado.

Komentiral je Igor.


Komentarji
komentiraj >>