... nagrada Saharov letos ruskim borcem za človekove pravice ...
... Tone Rop v udoben fotelj v Evropski investicijski banki ...
... cepivo proti novi gripi – »arcnija ali strup«? ...
... Biljana Plavšić v torek odkoraka na svobodo ...
... slovenski železničarji s tirov na ulice ...
OFF NAPOVEDNIK
Da talent, znoj, kri in solze v svetu profesionalnega športa niso več edini garant za uspeh, je znano. Kolesarstva, atletike, dvigovanja uteži, ameriškega nogometa, bejzbola in podobnih panog si brez občasnih dopinških škandalov skorajda ne gre več predstavljati. Postali so, tako rekoč, del igre. Vsake toliko nas kljub vsemu preseneti športnik, ki se pregreši v panogi, v kateri tega ne bi pričakovali.
Kitajski strelec z zračno pištolo Li Dži je zaradi zlorabe prepovedanih snovi izgubil osvojeno četrto mesto na kitajskem državnem prvenstvu. Njegov urinski test je bil namreč pozitiven na snov propranolol, ki naj bi zmanjšala tresenje rok. Čaka ga nekajletna prepoved udejstvovanja na uradnih tekmovanjih.
Če se je kitajski Olimpijski komite odločil za striktno izvajanje in sankcioniranje antidopinškega programa, se onstran luže stvari, kot vedno, odvijajo nekoliko bolj dekadentno. Lastnik kluba Dallas Mavericks Marc Cuban si je takojšnjo medijsko pozornost pridobil, ko je študentom univerze v Pittsburghu brez kančka zadrege zaupal, da se zavzema za nadzorovano uporabo steroidov pri športnikih.
Cuban se je na študentskem forumu skliceval na "zdrav razum", češ da bi športniki lahko le pridobili z uporabo steroidov, če bi jih umaknili s seznama nedovoljenih snovi. Uporabo steroidov bi po njegovem mnenju dovolil le pod zdravniškim nadzorom pri hitrejšem okrevanju športnikov po poškodbah, ko bi z nadzorovano uporabo preprečili morebitne dolgotrajne škodljive stranske učinke.
Tole je s steroidi naphani OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Kim Džong Il je ustavil propagandno kampanjo, katere cilj je bila promocija njegovega najmlajšega sina Džong Una kot naslednika na čelu komunistične države. Razlog naj bi bil spor med očetom in sinom, ker naj bi izbrani naslednik začel prezgodaj razkazovati mišice.
Kim Džong Il in Džong Un naj bi se sprla pri vprašanjih, ki zadevajo upravljanje vojske, je zatrdil vodja južnokorejskega Inštituta za strategijo nacionalne varnosti, ki je povezan z južnokorejsko obveščevalno službo, Nam Sung Wook. Po njegovih trditvah je Kim Džong Il iz svoje bližine odstranil tudi sinovega strica Džang Song Thaeka, ki je pred tem veljal za njegovo desno roko.
Vodje političnih skupin v Evropskem parlamentu so za letošnjega dobitnika nagrade Saharov, ki jo parlament podeljuje za dosežke na področju človekovih pravic, izbrali Ljudmilo Aleksejevo, Olega Orlova in Sergeja Kovaljeva v imenu organizacije Memorial in vseh drugih aktivistov za človekove pravice v Rusiji.
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je ob razglasitvi izrazil upanje, da bo ta prispevala k zmanjšanju negotovosti, strahu in nasilja do zagovornikov človekovih pravic v Rusiji. Uradna slovesnost ob podelitvi nagrade v vrednosti 50.000 evrov bo na plenarnem zasedanju parlamenta 16. decembra v Strasbourgu. Letošnja podelitev nagrade bo nekaj posebnega, saj bo hkrati obeležitev 20. obletnice smrti Andreja Saharova.
Nekdanjo prvo damo parlamenta Republike Srpske in haaško obsojenko za zločine proti človeštvu, Biljano Plavšić, čaka le še 5 dni zapora na Švedskem. Plavšićeva je bila zaradi vojnih zločinov v BiH februarja 2003 obsojena na enajst let zapora, haaško sodišče pa jo je 14. septembra pomilostilo.
79-letno Plavšićevo so iz ženskega zapora Hinseberg vzhodno od Stockholma pred izpustitvijo na prostost preselili v zapor v švedski prestolnici.
Plavšićeva, ki zaporno kazen na Švedskem prestaja od junija 2003, bo po švedski zakonodaji v soboto odslužila dve tretjini kazni, tri dni kasneje, 27. oktobra, pa ji pripade pravica, da jo predčasno izpustijo na prostost. Olajševalne okoliščine, ki so temu botrovale, so njeno krhko zdravstveno stanje, dejstvo, da je odgovornost za zločine v bosanski vojni vihri sprejela in obžalovala, prav tako pa naj bi se v zaporu vedla zgledno.
Šest reprezentativnih sindikatov Slovenskih železnic, ki so za 4. november med 10. in 11. uro napovedali opozorilno stavko, je predstavilo stavkovne zahteve. Te so vezane na vzpostavitev normalnega vodenja in poslovanja železnic ter dosledno izvajanje dogovora med sindikati in upravo, po katerem se sicer plače zaposlenih znižujejo, a se pogoji poslovanja niso izboljšali. Prav tako terjajo sprejetje ukrepov za zaustavitev trendov padanja transportnih prihodkov, povečanje tržne aktivnosti, hkrati pa preko finančne reorganizacije zahtevajo sanacije preteklih izgub in dolgov ter zagotovila za normalno izplačilo plač in socialno varnost zaposlenih. Vodja stavkovnega odbora, Jože Pavšek:
Slovenija je na listi indeksa medijske svobode, ki ga vsako leto pripravlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, v zajetem obdobju med lanskim 1. septembrom in letošnjim 31. avgustom nazadovala. Z lanskega 30-ega je padla na 37. mesto. Kar ni bilo povedano v sredinem RŠ-komentarju, ki je dosegljiv na spletni strani Radia Študent, je tokrat povedal novinar Dela Peter Jančič:
Poleg novinarske zalege in njihovih zdrah se v podalpju pred glavno sezono širi tudi strah pred morebitno pandemijo, ki bi jo lahko prinesla kombinacija širjenja virusov navadne in nove gripe. Oblasti pomirjajo, da je cepiva dovolj, Neva Miklavčič Predan s Helsinškega monitorja pa pravi, da cepivo ni rešitev, temveč težava:
Miklavčič Predanova ob tem opozarja, da naj bi se enaka sredstva predpisovala tudi pri cepljenju proti sezonski gripi, zato je vlado že pozvala, naj omenjen ukrep prepreči.
Če cepiva torej niso rešitev, zna biti čas, da se na pomoč pokliče višjo bit – boga. S tem pa se ne strinjajo pri Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve, kjer so na pristojne naslovili pobudo za prekinitev občinskega financiranja dejavnosti Rimokatoliške cerkve. Predsednica društva, Janja Škrjanc:
Še vedno je seveda aktualno imenovanje Aleša Guliča na funkcijo vodje Urada za verske skupnosti. Škrjančeva je pretežno optimistična:
Vlada je na današnji seji obravnavala predlog imenovanja predstavnika Slovenije v upravni odbor Evropske investicijske banke. Omenjeni položaj naj bi zasedel poslanec Pahorjevih socialdemokratov in bivši premier Tone Rop.
Rop naj bi v že torek opravil pogovor s predsednikom EIB-ja, postopek imenovanja pa naj bi trajal pol leta. V upravnem odboru EIB je poleg predsednika še osem podpredsednikov, ki jih imenuje svet guvernerjev za obdobje šestih let z možnostjo vnovičnega imenovanja.
Poslanca Ropa, ki bi se tako lahko do konca kariere poslovil iz zatohle domače politične krajine, ki jo je leta aktivna soustvarjal, bo v primeru, če bo imenovan, v poslanskih klopeh zamenjal Janez Kikelj.
Komentarji
komentiraj >>