... v Zimbabveju delitev oblasti med Tsvangiraijem in Mugabejem na mrtvi točki ...
... Italija iz Afganistana umika del svojih vojakov ...
... Biljana Plavšić na poti v Srbijo ...
... Konfederacija sindikatov javnega sektorja zelo ostra do vlade ...
... na odboru za človekove pravice razpravljajo o novem ruskem veleposlaniku v Sloveniji ...
OFF NAPOVEDNIK
Za vse, ki vas zanima, kje domnevni islamski borci za svobodo objavljajo svoje pamflete, vam na pomoč lahko priskoči posebna ameriška služba. Kot je namreč sporočil »Ameriški center za nadzor islamskih spletnih strani«, je odgovornost za nedeljski napad na pravosodno ministrstvo in na sedež guvernerja v Bagdadu prevzelo iraško krilo mednarodne teroristične mreže Al Kaida. Pri tem je seveda problematično dejstvo, da tovrstnih obtožb navadni Zemljan ne more preveriti. Postavlja se namreč vprašanje, koliko so resnične tako izjave famoznega centra za nadzor islamskih strani kot še bolj priznanja famozne Al Kaide.
Manipulacijo svetovnega medijskega prostora pa dodatno začinijo poročila ameriškega State Departmenta. Ta je v ponedeljek objavil novo poročilo o stanju verske svobode v svetu. Na lestvici so najnižje pričakovano največji ameriški nasprotniki: Severna Koreja, Iran, Mjanmar, Kitajska in Sudan. Poročilo o Sloveniji razen običajnih floskul o džamiji ne prinaša nič novega.
Vi pa berete OFF program Radia Študent, čigar novice vedno preveri zaposlena jasnovidka.
OFF PROGRAM
Navidez že dogovorjena delitev oblasti med zimbabvejskim predsednikom Robertom Mugabejem in premierjem Morganom Tsvangiraijem se je ponovno ustavila na mrtvi točki. Če povzamemo besede visokega državnega uradnika v vladi, Arthurha Mutambare, se trda linija stranke Roberta Mugabeja »Zanu-PF« odmika od delitve oblasti v državi. Prav tako frakcije znotraj stranke MDC premierja Tsvangiraija niso zmožne sprejeti dejstva, da stranka ni prevzela popolne oblasti v državi. Tsvangirai je sodelovanje z Mugabejem prekinil potem, ko je bila sprožena obtožnica proti članu njegove stranke. Po besedah Mutambare si frakcije znotraj obeh strank želijo padca vlade in razpisa novih volitev. Kljub včerajšnjemu srečanju obeh političnih protagonistov tako do rešitve pat položaja še ni prišlo.
Delni dokaz, da je Italija verjetno res podkupovala afganistanske upornike in si tako kupovala mir, je prišel s poveljem italijanskega obrambnega ministra. Minister Ignazio La Russa je namreč po najhujšem napadu na italijanske vojake v Afganistanu v septembru, ko je umrlo šest vojakov, napovedal umik štiristotih od tri tisočih vojakov v nemirni pokrajini pod Hindukušem. Premier Berlusconi je takoj po napadu napovedal umik večine vojakov, tako da je omenjen umik najverjetneje začetek italijanskega bega iz Afganistana. Italijanski vojaki naj bi sicer varovali predsedniške volitve. Dejstvo, da bo potreben še drugi krog, pa pri italijanskem političnem vodstvu ne igra pomembne vloge.
Novice iz severnoameriške poloble je ponovno zbrala naša redna poročevalka iz Združenih držav, Lidija Poljaček:
V Mediteranu se je ponovno zgodila tragedija priseljencev iz Azije, ki so iz Turčije pluli proti Grčiji. V Egejskem morju, blizu otoka Mitilini se je namreč prevrnil čoln s priseljenci iz Afganistana, ki so želeli priti na otok Lesbos. Umrlo je vsaj osem ljudi. Grška tiskovna agencija ANA še poroča, da so prevoznika aretirali, še vedno pa pogrešajo eno osebo. Otok Lesbos je priljubljen cilj priseljencev iz Vzhoda, a istočasno so tudi nesreče in smrtne žrtve zelo pogoste.
Kazen za zločine na območju Bosne in Hercegovine je odslužila Biljana Plavšić, ki se vrača v Beograd. Ura in let, s katerim bo Plavšićeva pristala v Srbiji, še sicer nista znana, a pričakovati je, da bo prispela tekom dneva. Plavšićeva je v zaporu na Švedskem preživela šest let, oziroma dve tretjini kazni, katero ji je določilo sodišče v Haagu za zločine na območju bivše Jugoslavije. Če je obsojena Plavšićeva svojo kazen že odslužila, pa se Radovan Karadžić v Haagu upira odločitvi sodišča po nadaljevanju sojenja. Karadžić za pripravo na obrambo pričakuje, da mu bo sodišče dodelilo devet mesecev.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je danes predstavila delni odgovor vladi na podpis Aneksa številka dve h Kolektivni pogodbi za javni sektor in sprejemu Dogovora o ukrepih na področju plač. Sporočilo sindikatov je bilo jasno, saj od vlade pričakujejo konstruktiven socialni dialog. Ker odločitev nekaterih članov konfederacije o podpisu aneksa še ni znana, bomo več o tem poročali v naslednjih informativnih oddajah. Kljub temu pa prisluhnimo predsedniku Konfederacije, Branimirju Štruklju, ki vladi z ostrimi besedami sporoča, naj spremeni svoj način komuniciranja s sindikati. Štrukelj v imenu konfederacije pravi:
Protikorupcijska komisija je državnemu zboru in ministrstvu za javno upravo poslala pobudo za spremembo zakonodaje, ki ureja nadomestila bivših funkcionarjev po prenehanju mandata. V komisiji opozarjajo na prakso nekaterih bivših funkcionarjev, ki kljub temu, da niso redno zaposleni, prejemajo prihodke iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb, udeleženi so pri dobičku pravnih oseb in dividendah. Zato komisija predlaga, da bi bili funkcionarji po prenehanju mandata upravičeni do nadomestila zgolj v primeru, ko ne bi prejemali katerega od naštetih virov prihodka. Dosedanja praksa bivšemu državnemu funkcionarju zagotavlja samodejno nadomestilo v celotni višini njegove funkcionarske plače.
Spontane stavke na Koroškem počasi postajajo vsakdanji pojav, saj so dopoldne za kratek čas delo prekinili zaposleni v družbi Prevent Global v Slovenj Gradcu. Zaposleni so zahtevali informacije o dogajanju v podjetju, kateremu grozi izguba naročil s strani podjetja Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih prevlek. Delavci so dobili zagotovilo, da bodo oktobrske plače izplačane. Družba Prevent DEV, ki je v lasti nemškega lastnika, sicer zahteva zamenjavo uprave Prevent Globala.
Komisija državnega zbora za peticije ter človekove pravice in enake možnosti bi morala na izredni seji obravnavati sporno imenovanje ruskega veleposlanika Dokuja Zavgajeva. Zaradi proceduralnih zapletov in povsem nasprotnega stališča vodje komisije Eve Irgl, ki je mnenje uskladila z vladnim, do obravnave spornega imenovanja ni prišlo. Da sta tako slovenska opozicija kot koalicija dekli svetovnih sil, dokazuje medla reakcija obeh političnih polov. Za mnenje o imenovanju spornega proruskega predsednika Čečenije v letih med 1994 in 1996 smo povprašali člana komisije za peticije, člana poslanske skupine Socialnih demokratov in predsednika Krščanskih socialistov, Andreja Magajno:
