Zadnja dva tedna je Slovenijo zaznamovala med drugim tudi namera Rusije, da za svojega ambasadorja pri nas imenuje bivšega prokremeljskega predsednika Čečenije Dokuja Zavgajeva in trenutnega namestnika zunanjega ministra največje države na svetu Sergeja Lavrova. Vloga Zavgajeva v Čečeniji v letih 1995 in 1996 je več kot problematična, pa čeprav proti njemu ne teče noben relevanten sodni postopek, kar pa bilo tudi iluzorno pričakovati glede na geopolitično moč Rusije.
Zadnja dva tedna je Slovenijo zaznamovala med drugim tudi namera Rusije, da za svojega ambasadorja pri nas imenuje bivšega prokremeljskega predsednika Čečenije Dokuja Zavgajeva in trenutnega namestnika zunanjega ministra največje države na svetu Sergeja Lavrova. Vloga Zavgajeva v Čečeniji v letih 1995 in 1996 je več kot problematična, pa čeprav proti njemu ne teče noben relevanten sodni postopek, kar pa bilo tudi iluzorno pričakovati glede na geopolitično moč Rusije. O njegovi vlogi bi morala na predlog predsednice parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice ter enake možnosti Eve Irgl ta torek razpredati omenjena komisija, vendar je bila razprava preložena, saj naj bi bil matično telo parlamenta za takšna vprašanja odbor za zunanje zadeve.
Kritizirati gre tudi tiho diplomacijo Slovenije, da se z Rusijo predhodno ni dogovorila za kandidata, ki ne bi dvignil prahu, na ministrstvu za zunanje zadeve pa sicer pravijo, da proti Zavgajevu ne tečejo nobeni sodni postopki, in jim je to tako nujen kot zadosten razlog. Glede na poznavanje moči Rusije, proti kateri za območje Čečenije nikoli ne bo uvedeno mednarodno sodišče po vzoru bivše Jugoslavije ali nekaterih drugih žarišč vojnega kriminala, pa bi moralo biti načelo neobtoženosti samo nujen, ne pa tudi zadosten razlog.
Čeprav je zunanje ministrstvo sprva zavrnilo »ad personam« komentiranje imenovanja, kot sami pravijo, pa je uradni glasnogovorec ministrstva Milan Balažic le povzel postopke ministrstva glede imenovanja:
Precej bolj zadržan do imenovanja je nekdanji dopisnik nacionalne televizije in Dela iz Moskve Miha Lampret:
Za mnenje smo povprašali tudi Blaža Kovača iz Amnesty International, kjer so že v preteklosti pogosto opozarjali na kršitve človekovih pravic v Čečeniji in ostalih zakavkaških republikah:
Postavlja se vprašanje, zakaj Slovenija ni izkoristila tihe diplomacije v času pred uradnim imenovanjem Zavgajeva in na ta način izrazila zadržkov do imenovanja:
Lampret je sporno imenovanje postavil v širši okvir Evropske unije:
Kovač iz Amnesty International je več povedal o vlogi, ki jo ima geopolitični položaj neke države, pri občutljivosti glede človekovih pravic:
Lampret je pojasnil pomen čečenskega konflikta za rusko notranjo politiko:
Kultivirala sta Urh in Tadej.
Komentarji
komentiraj >> Re: BODOČI RUSKI VELEPOSLANIK
Lombard [06/11/2009]
to so rusi namerno naredili da nas osmešijo
odgovori >>