Pred kratkim se je v Busanu v Republiki Koreji končal 3. svetovni forum Organizacije za ekonomsko kooperacijo in razvoj z naslovom »Statistika, znanje in politika«. Udeleženci so razpravljali o globalnem napredku in novih načinih merjenja napredka družb - mimo merjenja bruto domačega proizvoda. Po štirih dneh burne razprave so udeleženci presenečeno ugotovili, da je najboljši kazalec stopnje blagostanja družbe odstotek, ki ga zavzemajo DJ-ji in njihove punce v skupnem številu prebivalcev.
Pred kratkim se je v Busanu v Republiki Koreji končal 3. svetovni forum Organizacije za ekonomsko kooperacijo in razvoj z naslovom »Statistika, znanje in politika«. Udeleženci so razpravljali o globalnem napredku in novih načinih merjenja napredka družb - mimo merjenja bruto domačega proizvoda - ki bi izkazovali stopnjo blagostanja družbe in ne le njenih proizvodnih zmožnosti. Po štirih dneh burne razprave so udeleženci presenečeno ugotovili, da je najboljši kazalec stopnje blagostanja družbe odstotek, ki ga zavzemajo DJ-ji in njihove punce v skupnem številu prebivalcev posamezne države.
Pokazalo se je, da ta novi način merjenja blagostanja družbe izredno ustreza Sloveniji: dokler je po bruto domačem proizvodu zavzemala Slovenija skromno 16. mesto v EU, je po številu DJ-jev oz. njihovih punc na prebivalca zasedla neverjetno 4. mesto - takoj za Nemčijo, Združenim kraljestvom in Dansko. Raziskava je namreč ugotovila, da je vsak 45. prebivalec Slovenije DJ oz. njegova punca; pri tem je zanimivo, da je število punc za nekaj tisoč višje od števila DJ-jev, iz česar lahko sklepamo, da imajo posamezni DJ-ji več punc.
Zakaj ima Slovenija toliko DJ-jev, Napihovanju ni uspelo izvedeti - samo ugibamo lahko, ali je to v kakšni zvezi s slovensko mazohistično naravo. Za razliko od splošno sprejetega mnenja, da status DJ-ja pomeni prestiž v družbi, smo namreč mnenja, da je v Sloveniji poklic DJ-ja oz. njegove punce izjemno naporen in nehvaležen, verjetno še bolj naporen od najbolj napornega poklica – manekenstva - v čemer so si enotne vse manekenke, tako v Sloveniji kot v tujini. Dokler se namreč vsi ostali zabavajo: se drogirajo, plešejo in popivajo, mora povprečni slovenski DJ trdo delati celo noč za malo ali nič denarja, njegova punca pa mora čakati nanj in se v prvi vrsti pri zvočniku že stotič pretvarjati, da jo vse to izjemno zabava.
Mogoče pri celi stvari vseeno ne gre za mazohistično, ampak prej za uslužno naravo slovenske mentalitete, ker je pričujoča raziskava pokazala, da 85% slovenskih DJ-jev profesionalno opravlja uslužna dela. Kot zanimivost lahko povemo, da je med slovenskimi DJ-ji največ natakarjev, frizerjev, pralcev avtomobilov in medicinskih tehnikov. Vendar naše sklepanje, da gre pri vsem tem za neko vrsto mazohizma, bomo podkrepili še z naslednjim dejstvom: Slovenija je naredila neverjeten skok v številu DJ-jev po prebivalcu prav v zadnjih dveh letih - pri tem se začetek te rasti verjetno nenaključno prekriva z izginevanjem MDMA-ja iz menija dilerske ponudbe slovenskih klubov in diskotek.
Priča smo torej navidez paradoksalnemu dejstvu, da se je povpraševanje po poklicu DJ-ja v Sloveniji drastično povišalo prav v trenutku, ko je na slovenski elektronski sceni zmanjkalo dobrih drog; to je posledično povzročilo tudi občutno manj sproščeno ter bolj paranoično vzdušje v slovenskih klubih in na privatnih zabavah. Temu je po eni strani kljubovala slabša kvaliteta same glasbe, ki je naravna posledica pričujočega povečanja kvantitete njenih izvajalcev. Vendar so si poznavalci enotni, da po drugi strani nosijo glavno krivico nove t.i. 'dizajnerske droge', ki v zadnjih časih rastejo kot gobe po dežju, tako v Sloveniji kot v tujini.
Teh številnih novih drog, zelo različnih po kemični strukturi in delovanju, ne bomo nikoli razumeli, če ne raziščemo etimologije njihovega krovnega označevalca. Zakaj torej imenujemo vse te različne droge 'dizajnerske'? Sigurno ne zaradi tega, ker imajo nek dizajn: v večini primerov gre več ali manj za navaden beli prah. Tudi zaradi tega ne, ker jih uporabljajo predvsem oblikovalci: oni še naprej najraje uporabljajo dobri stari simulaker kokaina. Dizajnerske so zato, ker je takšno njihovo bistvo: se pravi, da na začetku veliko obetajo, vendar na koncu slabo ali nič ne zadanejo.
Dizajneri so namreč tisti, ki nam lahko prodajo drek v steklenički pod pogojem, da ga dobro zapakirajo in so na ta način hlapci družbe spektakla globalnega kapitalizma. Enako velja tudi za „dizajnerske droge“: ker slabo zadanejo, lahko na njih potrošite veliko več denarja kot za stari dobri MDMA ali LSD - paradigmatično pa je, da pri njihovem užitju ne boste imeli ne razsvetljenja ne hudega mačka, tako da boste jutri lahko spet nemoteno šli v tovarno.
ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje
Komentarji
komentiraj >>