Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRITOFF KIHAJOČIH MAČK (2931 bralcev)
Četrtek, 5. 11. 2009
igorp



Iz jutranjih novic izpostavljamo:
...obsodba agentov CIE v Milanu...
...mačka zbolela za novo gripo...
...opozorilna stavka policistov...
...Jezus je on, ne Jezus je ONA...
...ZN beži iz Afganistana...

NOVICE OB 7:05

Na današnji dan

Na dan, ko je bil leta 2006 na smrt obsojen bivši iraški vodja Sadam Husein in leto kasneje, ko je Kitajska na luno poslala svoj prvi satelit, je pred davnimi časi, točno leta 1492, Krištof Kolumb prvič videl koruzo, leta 1605 pa so razkrinkali smodniško zaroto, ki je med drugim postala znana predvsem zaradi stripa V for Vendeta.

Dogodki, tekom dneva
Dan, ki je pred nami, pa nam bo postregel z naslednjimi vobče pomembnimi družbenimi dogodki. Za zaprtimi vrati bo potekala seja preiskovalne komisije državnega zbora, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Tako stari kot mladi liberalci bodo poslušali Katarino Kresal, Spomenko Hribar in Vlada Miheljaka na konferenci ob dvajseti obletnici trinajstega kongresa Zveze socialistične mladine. V Kamnici v Mariboru bodo odprli prvo rusko-ukrajinsko trgovino v Sloveniji. Časnik Finance pa bo v kavarni Mestnega muzeja predstavil knjigo Vsa življenja Igorja Bavčarva: od marksista in osvoboditelja do tajkuna.

Sojenje za požar v ameriškem veleposlaništvu v Beogradu
Od napovedi pa h konkretnim novicam. V Beogradu je sodišče pričelo s sojenjem edinemu obtoženemu za požar na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu lanskega februarja. 21. februarja so namreč potekali protesti proti neodvisnosti Kosova. V omenjenem požaru, ki so ga zanetili protestniki, je ena oseba izgubila življenje. Zakaj so oblasti iz množice, ki je vlomila v ameriško veleposlaništvo in domnevno skupinsko zanetila požar, obtožili zgolj enega protestnika, ni znano.

Obsodba agenotv CIE v Milanu
Z večjim številom obdolžencev se je moralo ubadati sodišče v Milanu, ki je zaradi ugrabitve egiptovskega imama Osame Mustafa Hasana leta 2003 v Milanu na zaporno kazen obsodila  23 ameriških in dva italijanska agenta. Med obsojenimi so takratni vodja urada CIE v Milanu in operativni agenti omenjene agencije. Vsem Američanom je milansko sodišče sodilo v njihovi odsotnosti. Oba obsojena Italijana sta prejela triletno zaporno kazen.

NOVICE OB 8:05

Opel preklical sporazum z Magno

Navidezno zaključeni pogovori o prodaji Opla kanadskemu ponudniku rezervnih delov Magna so v ameriškem lastniku Opla General Motors preklicali. Nemška vlada je že zahtevala povračilo ena cela pet milijarde evrov posojila, ki jih je prejel Opel za začasno nadaljevanje proizvodnje. Kot so sporočili iz GM-a bodo nadaljevali s proizvodnjo, a istočasno napovedali zmanjšanje delovnih mest za deset tisoč.

Ustavno sodišče o sodniškem referendumu
Ustavno sodišče bo danes na zahtevo Državnega zbora odločalo o ustavnosti predloga sklica naknadnega zakonodajnega referenduma zaradi novele zakona o sodniški službi. Državni zbor je na zahtevo koalicijskih poslancev predlog referenduma poslal v presojo ustavnemu sodišču. V koaliciji menijo, da bi bil sklic referenduma neustaven in da zakon uveljavlja odločbo ustavnega sodišča.

Opozorilna policijska stavka
Med trinajsto in petnajsto uro bodo člani Policijskega sindikata Slovenije izvedli opozorilno stavko. Kljub podpisu aneksa h kolektivni pogodbi policisti želijo, da vlada čim prej odpravi plačna nesorazmerja. Druge težave, ki tarejo policiste pa so še: zagotavljanje pogojev za sindikalno delo na ministrstvu za notranje zadeve in vzpostavitev socialnega dialoga med ministrstvom in sindikatom. Kresalova je zahteve policistov označila za upravičene.

Posvet o zaporniškem življenju
Ker je varovanje zapornikov resna stvar, je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij strokovni posvet z naslovom Kakšne zapore potrebujemo skrila v kočevske gozdove v Gotenico. Strokovnjaki iz penologije in ministrstva bodo na posvetu predstavili svoje poglede na urejanje zaporske tematike. Celotno srečanje bo potekalo v skupinah in v delavnicah, v katerih bodo delavci in strokovnjaki penološke stroke izmenjavali svoje izkušnje. Seveda pa se postavlja vprašanje zakaj o tovrstni tematiki razpravljajo globoko v kočevskih gozdovih?

NOVICE OB 9:05

Samo delni umik ZN iz Afganistana

Združeni narodi so napovedali, da bodo iz Afganistana začasno umaknili šeststo svojih uslužbencev. S tem želijo zagotoviti ustrezno varovanje preostalih delavcev. Združeni narodi imajo v nemirni okupirani državi trenutno tisoč tristo uradnikov. Odločitev je posledica smrti petih članov Združenih narodov v Kabulu prejšnji teden. Tarča je bil hotel, v katerem so bili nastanjeni različni mednarodni delavci.

Jezus, Kraljica nebes
Da niso zgolj muslimani tisti, ki norijo ob svobodni interpretaciji njihove vere, dokazuje protest pred gledališčem v Glasgowu, kjer je nekaj sto katoliških protestnikov nasprotovalo uprizoritvi predstave, kjer je Jezus predstavljen kot transseksualna ženska. Naslov predstave je Jezus, Kraljica nebes. Spisal jo je transseksualni pisec Jo Clifford. Protestniki obiskovalce in avtorje predstave obtožujejo bogokletja pod krinko svobode govora.



Walt Disney v Šanghaju
Da se tudi Kitajska odpira zahodni kulturi dokazuje odločitev kitajske vlade, ki je podprla načrte za otvoritev prvega Walt Disney zabavnega parka. Do leta 2014 bodo tako v Šanghaju zgradili prvi park, ki bo stal 3,6 milijarde dolarjev. Odločitev oblasti tudi tlakuje pot prvemu obisku ameriškega predsednika Obame, ki bo na Kitajsko prišel čez dva tedna.

Thatcher v godlji
Sin angleške železne lady Mark Thatcher se je znašel pred resnimi obtožbami britanskega vojaškega plačanca Simona Manna, ki ga obtožuje zarote za prevzem oblasti v Ekvatorialni Gvineji. Postavlja pa se vprašanje, če je celotna zarota resnična, saj je bil Mann kljub poskusu oboroženega državnega udara spuščen potem, ko je odslužil samo pet let zaporne kazni. Vlada Ekvatorialne Gvineje naj bi si z izpustitvijo tudi ponovno zagotovila dobro voljo mednarodnih oblasti. Zato bo pričanje Manna proti sinu Margareth Thatcher najverjetneje bolj medijski kot sodni spektakel.

 

Nadaljevanje obravnave Goldstonovega poročila

Generalna skupščina Združenih narodov bo nadaljevala razpravo o poročilu Goldstonove komisije o preiskavi dogodkov v času izraelske ofenzive na Gazo. Predlog resolucije arabskih in neuvrščenih držav je, da mora generalni sekretar Ban Ki Moon ob neupoštevanju priporočil poročila, vse kršitve javiti Varnostnemu svetu Združenih narodov. Poročilo tako priporoča naj obe strani v šestih mesecih izvedeta preiskave o kršitvah, ali pa bo za to poskrbelo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu.

 

Tožba proti Intelu tudi v ZDA

V New Yorku je državni tožilec proti Intelu sprožil protimonopolno tožbo. Družbi država očita, da je nezakonito prevladoval na trgu, pri tem pa uporabljal predvsem podkupovanje. Intelu očitajo predvsem ohranjanje monopola na trgu za mikroprocesorje x šestinosemdeset. Družba naj bi od proizvajalcev računalnikov zahtevala sklenitev ekskluzivnih pogodb in grozila s povračilnimi ukrepi. Zaradi omejevanja konkurenta AMD na Evropskem trgu je bil Intel že obsojen na plačilo milijardo evrov kazni.

 

Za gripo zboli tudi mačka

Nova gripa se iz človeka širi tudi na druge sesalce. Iz ameriške zvezne države Iowa so sporočili, da so prvi primer gripe našli pri mački. Domača »žval« se je virusa najverjetneje nalezla od dveh človeških članov družine. Po poročilih veterinarjev se mačka celo bolje odziva na zdravila kot človek. Iz Belorusije pa je kritično ost proti novi gripi ustrelil predsednik Aleksander Lukašenko, ki je novo gripo označil za provokacijo farmacevtskih družb.

 

Denar za raziskovanje grobišč se je našel, pod odejo

Po kritiki vodje evidentiranja prikritih grobišč Mitje Ferenca, da država v naslednjih letih ne bo namenila denarja za izkop okostij v Hudi jami in nadaljnja raziskovanja prikritih grobišč, je vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs le našel proračunska sredstva za nadaljevanje projektov. In to kljub temu, da je na seji komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Štrovs zatrdil, da predlog proračuna za naslednji dve leti sredstev v ta namen ne predvideva. Vlada si več kot očitno ne sme privoščiti novega ideološkega spora.

 



Komentarji
komentiraj >>