Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Politične razsežnosti ratifikacije in referendumskega odločanja o mednarodnih pogodbah (2726 bralcev)
Sreda, 11. 11. 2009
tomazza



Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo in Društvo za ustavno pravo Slovenije sta sinoči na Pravni fakulteti pripravila okroglo mizo z naslovom »Pravne razsežnosti ratifikacije in referendumskega odločanja o mednarodnih pogodbah«. Domači vidno osiveli pravni strokovnjaki so sicer zborovali in svoja čela mrščili predvsem zaradi politike. Tako domača koalicija, kot opozicija namreč napovedujeta referendum o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o reševanju meje med Slovenijo in Hrvaško...
Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo in Društvo za ustavno pravo Slovenije sta sinoči na Pravni fakulteti pripravila okroglo mizo z naslovom »Pravne razsežnosti ratifikacije in referendumskega odločanja o mednarodnih pogodbah«. Domači vidno osiveli pravni strokovnjaki so sicer zborovali in svoja čela mrščili predvsem zaradi politike. Tako domača koalicija, kot opozicija namreč napovedujeta referendum o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o reševanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je premier Borut Pahor podpisal z barvno usklajeno kolegico Jadranko Kosor. Koalicija je v državnozborsko proceduro že vložila predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu, opozicijski prvak Janez Janša pa v svoji običajni maniri že grozi z naknadnim, zakonodajnim referendumom.

Arbitražni sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško ima sicer uradno status mednarodne pogodbe. Kar pomeni, da ga je kot zakon potrebno sprejeti v državnem zboru. Toda med domačimi vidno osivelimi pravnimi strokovnjaki ni enotnosti niti o tem, ali je za sprejem tovrstnega zakona dovolj navadna ali dvotretjinska večina. Kljub temu da gre za odločanje o slovenskem ozemlju in morju, v Ustavi to namreč ni posebej določeno. K dvotretjinski večini je Državni zbor zavezan predvsem pri odločanju o obrambni zakonodaji. Do dokončnega in enotnega odgovora na dilemo, ali je za ustavnopravno legitimnost zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma dovolj navadna ali dvotretjinska večina, pa se zboru domačih pravnih modrecev ni uspelo dokopati.

Kljub nesporno visokemu pravnemu znanju pa so bili nestorji domače ustavno-pravne ureditve neenotni tudi ob vprašanju, kateri od obeh referendumov, ki jih dopušča domača zakonodaja, torej predhodni, posvetovalni ali naknadni, zakonodajni je bolj primeren za vseljudsko odločanje o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ker gre sicer za mednarodno pogodbo, ki se ratificira z zakonom, sta očitno sicer mogoča in verjetna kar oba referenduma, ki ju napoveduje domača politika. Čeprav naj bi bilo to v pravu nemogoče, se bo lahko celo pripetilo, da bomo o isti stvari oziroma vprašanju odločali dvakrat.

Toda usoda obeh referendumov je najprej v rokah politike – koalicije in opozicije. Tako na eni kot drugi strani namreč nimajo težav zagotoviti predvideno kvoto podpisov za razpis enega ali drugega referenduma. Zgovorno dejstvo sicer je, da je posvetovalni referendum, ki so ga v državnozborsko proceduro v ponedeljek zvečer vložile koalicijske stranke vlade Boruta Pahorja, za dejansko odločanje v državnem zboru povsem neobvezujoče narave. Je pa res, kot je pravilno ugotovil tudi opozicijski prvak Janez Janša, da koalicijske predlagateljice ne bodo imele prav nobenega manevrskega prostora, da ne bi spoštovale referendumske odločitve, kar pa denimo za starosto domače politike Franceta Bučarja ne pomeni nič drugega, kot beg pred politično odgovornostjo, ki so jo poslanci in državni voditelji prevzeli na svoja pleča z izvolitvijo.

Zato je opozicija tokrat, vsaj v smislu manevrskega prostora, gotovo da v prednosti pred koalicijo in vlado. To je potrdil tudi kar iz Libije ji ponujeni korenček Boruta Pahorja, da bo ob zagotovilu, da ne bo naknadnega zakonodajnega referenduma, koalicijske partnerice že prepričal, da od predloga za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma odstopijo. Pravzaprav ne gre za korenček, ampak očiten znak politične negotovosti, ki je razvidna že iz samega referendumskega vprašanja, kot ga predlaga koalicija. Janezu Janši namreč te ponudbe, dokler ne bodo znani izidi prvega referenduma in dokler ne bo zakon o arbitraži v državnozborski proceduri namreč res ni potrebno sprejeti. Zato še naprej prav po papagajsko ponavlja, da bi bil referendum smiseln še pred premierskim podpisom arbitražnega sporazuma.

Tudi za naslednjo kost, ki jo bo te dni glodal in naokoli vlačil Janez Janša, je sicer poskrbela koalicija. Gre pa za samo vprašanje tega posvetovalnega referenduma. Janša in drugi opozicijski priveski, menijo, da ni korektno in da zavaja. Gotovo pa drži vsaj to, da iz njega ni najbolj razvidno, kaj se tokrat ljudstvo sploh sprašuje. Navajam. Ali se strinjate s tem, da Državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, ki med drugim določa, da arbitražno sodišče določi potek kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško, stik Slovenije z odprtim morjem in režim uporabe ustreznih morskih območij, in v katerem tudi piše, da noben enostranski dokument ali dejanje katerekoli strani po 25.6. 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena, ni zavezujoče za nobeno stran in nikakor ne prejudicira razsodbe. Konec navedka.

Dikciji, kot sta, »ki med drugim določa« in »v katerem tudi piše« gotovo ne sodita v najbolj ustavno pravno legitimna referendumska vprašanja. Toda referendumi pri nas pač v prvi vrsti niso pravna, ampak povsem očitno politična zadeva. Ni sicer jasno, na kaj s tako kompliciranim in nedorečenim referendumskim vprašanjem cilja koalicija. Da v svoje politično početje ni najbolj gotova, ob samem referendumskem vprašanju potrjujeta tudi namera, da bo arbitražni sporazum na njen predlog presojalo še Ustavno sodišče, in da Hrvaška pospešeno izvaja postopke za ratifikacijo arbitražnega sporazuma in da kot kaže podobnega referenduma o sporazumu na Hrvaškem ne bo.

Referendumska ihta, kot jo tudi na hrbtu tega arbitražnega sporazuma uprizarjata tako domača koalicija kot opozicija, je pač stvar nizke ravni domače politične kulture, v kateri je priljubljenost pred odgovornostjo in v kateri je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Torej tudi dvakratno referendumsko odločanje o pravzaprav istem vprašanju. Politična tema nedoločene meje s sosednjo Hrvaško in vse referendumske ter druge z njo povezane dileme pa bodo, kot je to za stanje duha domače politične kulture že povsem običajno, očitno ponovno zavzele večino prostora tudi v naslednji predvolilni kampanji za lokalne volitve prihodnje leto. Toda tako to gre v tej z referendumi obsedeni politiki in državi.

Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem s političnimi razsežnostmi ratifikacije in referendumskega odločanja o mednarodnih pogodbah v domači politiki in državi v zobeh prispeval Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>