Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
CAUSTIC WINDOW: Compilation (Rephlex, 1998) (2615 bralcev)
Nedelja, 22. 11. 2009
goran



Richard D. James alias Aphex Twin je pod psevdonimom Caustic Window objavil svojo najbolj plesno glasbo in kot je zanj značilno se je tudi tu močno spogledoval s trendi, ki pa jih je kot vselej pervertiral na povsem sebi lasten način. Kako se sliši acid techno, drill and bass ali pa trip hop ko se ga loti James? Brezkompromisno in predvsem plesno. (v celoti!)

* Če bi iskali najvplivnejšega elektrončkarja zadnjih dvajsetih let, bi eden resnih kandidatov za to mesto nedvomno bil tudi Richard D. James alias Aphex Twin. Producent, čigar glasbo v prostem času požirajo tako ustvarjalci elektronskih kot tudi mnogih drugih zvočnih praks, že od začetka devetdesetih let minulega stoletja narekuje smernice nekaterim najdrznejšim muzikam. Pri tem je zanimivo, da je pravzaprav redko izumljal povsem nove vsebine. Največkrat je le povsem po svoje prikrojil tiste že obstoječe, s tem pa vselej nehote za seboj potegnil aktualno produkcijo. Podobno velja tudi za izraz, ki ga je ustvaril pod psevdonimom Caustic Window, s katerim se je postavil ob bok oziroma na čelo takrat aktualne acid house in rave glasbe; mimogrede pa je z njim napovedal še prihod nekaterih novih plesnih praks.

Zadnji pravi album ’Drukqs’ je James izdal v letu 2001, od takrat pa je v letih 2004 in 2005 objavil še serijo enajstih dvanajstinčnic ’Analord’; z njo se je močno približal estetiki psevdonima Caustic Window. V produkcijo je vpregel le analogne inštrumente, med katerimi ni manjkalo redkih sintetizatirjev, izstopal pa je kakopak Rolandov TB-303, ki je pravzaprav ključ acid house glasbe. Kritiki so mu ob izidu ’Analorda’ očitali iztrošenost, saj od njega pač še vedno pričakujejo le hojo po novih terenih, a James je tudi s to serijo trend sodobnih elektronskih muzik ponovno obrnil v prid analognega. Okorelost sintetizatorjev in ritem mašin v primerjavi z zmogljivostjo digitalnih inštrumentov in računalnikov sicer res ni videti kot vir naprednih muzik, a kot se je izkazalo že tolikokrat, glavno vlogo še vedno igrata ideja in posluh oziroma žilica za glasbo. Jamesu je tudi iz teh že na pol muzejskih sintetizatorjev uspelo iztisniti več zanimivih vsebin kot prenekateremu digitalnemu zanesenjaku.

V letih 1993 in 1994, ko so skladbe s kompilacije Caustic Window v obliki dvanajst- in desetinčnic pod imenom ’Joyrex’ izšle prvotno, je bila uporaba analognih inštrumentov v plesnih elektronskih muzikah zapoved. Objavljene so bile pri Jamesovem Rephlexu; razlog, da je v tistem obdobju uporabljal številne psevdonime, pa se najbrž skriva predvsem v dejstvu, da je preprosto objavljal preveč glasbe, kar ni bilo v skladu s tržnimi zakonitostmi. Tako so male plošče Caustic Window prvotno izhajale v omejenih nakladah nekaj sto kosov, ki pa so pozneje doživljale ponatise. O tem, da je James že v tistem času dosegel širšo publiko, zgovorno govori tudi uporaba skladbe ’The Garden of Linmiri’ v Pirellijevem oglasu. Ta podatek seveda demantira prepričanje, da je Aphex Twin svetovno slavo dosegel ob izidu videospota ’Come to Daddy’. In če vemo, da je kar nekaj skladb s ploščka ‘Compilation’ sestavil še kot najstnik, namigovanja o njegovi genialnosti najbrž niso več tako iz trte izvita. Sploh če na to gledamo skozi prizmo takrat skorajda še neobstoječe sorodne elektronske produkcije.

Prevladujoča izraznost v skladbah s ploščka ‘Compilation’ se naslanja na acid house estetiko, štiritaktni rezki ritmi in prepoznavne, ušesa božajoče okisane melodične linije pa so postavljeni v formo, ki na eni strani črpa tudi iz takratne rave glasbe. V nekaterih počasnejših skladbah, izpeljanih iz ambientalnih nastavkov že odseva tipika downtempo vsebin, ki so zaznamovale srednja devetdeseta, nekaj skladb pa postavi temelje digitalni hardcore produkciji. Zato ni naključje, da glasba, ki jo je James ustvaril pod psevdonimom Caustic Window, velja za njegovo najbolj plesno. Seveda pa je to „plesnost“ potrebno razumeti skozi njegovo ekscentrično, perverzno zvočno snovanje. V luči pomehkuženih sodobnih plesnih muzik so želje njegovih privržencev po novem odmerku Caustic Window mentalizmov zato seveda povsem razumljive.

pripravil Goran Kompoš





Komentarji
komentiraj >>