Zgolj na prvi pogled obrobno dogajanje na Fakulteti za družbene vede minuli četrtek, 12. novembra, je, kot že tolikokrat, ponovno izpostavilo vprašanje avtonomije Univerze, oziroma bolj konkretno prav njene fakultetne podružnice na Kardeljevi ploščadi.Da dogodek sicer le ne bo ostal tako obrobne narave, kot si gotovo da želita organizator, torej Evro-atlantski svet Slovenije, in vodstvo po čem le ne povsem režimske FDV, pa je in še bo poskrbelo več ponovno zgolj na prvi pogled ločenih stvari...
Zgolj na prvi pogled obrobno dogajanje na Fakulteti za družbene vede minuli četrtek, 12. novembra, je, kot že tolikokrat, ponovno izpostavilo vprašanje avtonomije Univerze, oziroma bolj konkretno prav njene fakultetne podružnice na Kardeljevi ploščadi. Domača, zgolj v navednicah »civilna« združba, ki se je poimenovala Evro-atlantski svet Slovenije in ji predseduje eden največjih natofilov, kar jih premoremo na Slovenskem, doktor Anton Bebler, je namreč najela prostore FDV za javno srečanje članov skupine, ki pripravlja predlog novega Strateškega koncepta Organizacije Severnoatlantske pogodbe oziroma krajše pakta NATO. Na dogodek, poln uniformiranih vojakov, se je odzvala kritična skupina študentov, ki je tako organizatorje kot vodstvo fakultete opozorila na kršenje statuta Univerze in njene avtonomije, toda iz prizorišča so jih sprva ob izdatni fizični pomoči desno ekstremističnih študentov odstranili varnostniki, potem pa so jih popisali in iz avle fakultete pregnali še do zob oboroženi pripadniki domače policije.
Da dogodek sicer le ne bo ostal tako obrobne narave, kot si gotovo da želita organizator, torej Evro-atlantski svet Slovenije, in vodstvo po čem le ne povsem režimske Fakultete za družbeno vede, pa je in še bo poskrbelo več ponovno zgolj na prvi pogled ločenih stvari. Tako lahko kljub lični galeriji slik iz dogodka Novi izzivi svetovne varnosti: Celosten pristop in novi strateški koncept Nata objavljeni na spletni strani FDV, po kateri lahko zaman iščete fotografije protesta ali tam navzočih do zob oboroženih uniformirancev, video arhiv dogajanja najdete na youtubu. Dovolj je da v katerikoli iskalnik brez presledka natipkate protimilitarizaciji. Na protestu navzoči in do pakta Nato pač kritični študentje pa podobno razmišljujoče jutri ob 12.00-ih vabijo na 2. študentski plenum, na katerem se bo debatiralo, ali je univerza še avtonomna, kaj je prinesla bolonjska reforma in zakaj na fakultetah ni avtonomnih študentskih prostorov.
Namesto prostorov, ki bi jih lahko uporabljali in upravljali sami študentje, sicer v domači univerzitetni prostor na veliko vdirajo tako imenovani ameriški kotički, ki jih sofinancira in z izborom knjižnega gradiva tudi ideološko nadzira lokalna podružnica glavne sile severnoatlantskega zavezništva – Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani. Prvega so, kljub nasprotovanju do tovrstnega kulturnega imperializma kritičnih študentov in profesorjev, v začetku februarja letos odprli na Univerzi na Primorskem. Naslednjega pa naj bi - glede na vso režimskost, ki jo izkazuje, prav nič presenetljivo - pridobila prav Fakulteta za družbene vede.
Kljub temu da vodstvo FDV zaenkrat ostaja zavito v molk, vse kar so zmogli je pojasnilo, da je dvorano pač po komercialni ceni za svoje potrebe najel Beblerjev Evro-atlantski svet, pa so nanj protest proti fizičnim izgredom in sramotnemu maltretiranju njihovih študentk in študentov, ki so si jih, kot so zapisali, privoščili varnostniki, policisti in neonacisti med posvetom vojaške organizacije na FDV zadnji četrtek, 12. novembra, naslovili tudi posamezni zaposleni in zaposlene. So proti prisotnosti vojske, policije in neonacizma na FDV ter menijo, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti, saj naj bi ta fakulteta bila in tudi morala ostati prizorišče kritične diskusije, svobode govora in avtonomije zoper katerokoli moč: vojaško, policijsko ali neonacistično.
V zapisanem protestu zaposlenih zvedave obrvi sicer še najbolj dviga v javnosti do sedaj malo poznan podatek. In sicer, da je bila že leta 2006 senatu FDV podana pobuda za spremljanje nestrpnosti zaradi zgodnjih znakov pojavljanja neonacistov in neonacističnih organizacij, ki pod lažnimi maskami domoljubja širijo nacistično propagando in novačijo za svoje nacional-karantanske organizacije. Kljub temu, da jih je lahko prepoznati, saj naokoli ponosno paradirajo v neonacističnih oblačilih s skrajno desničarskimi simboli, pa se očitno od poziva pred tremi leti ni prav nič bistvenega zgodilo. Razen seveda tega, da so tudi pri nas zakonsko prepovedane ideje in simboli neonacizma ter posledično fizično nasilje do nasprotno mislečih še naprej del FDV vsakdana.
Skupna točka protestov zoper ravnanje vodstva in varnostnikov Fakultete za družbene vede ter do zob oboroženih pripadnikov domače policije, tako le ne more biti zbanalizirana na to, kar je protestnikom na dogodku podtikal natofil Anton Bebler. In sicer, da motijo akademsko razpravo. Če bi namreč res šlo za akademsko razpravo, potem bi med govorci ne smel umanjkati tudi kak od akademsko dobro podkovanih profesorjev FDV, ki jih tako kot argumentov zoper vojaško umevanje sveta in konkretne poteze na tem ideološko enoznačnem srečanju navzočih govorcev ne manjka.
Jamie Shea, tiskovni predstavnik zveze NATO med bombardiranjem Zvezne republike Jugoslavije brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov in danes direktor političnega načrtovanja zveze, Madeleine Albrightova, za časa bombardiranja ZRJ državna sekretarka ZDA, danes pa vodja skupine za nov Strateški koncept Organizacije Severnoatlantaske pogodbe, ki je v Ljubljani ni bilo, ter dr. Anton Bebler, natofil, organizator srečanja in predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije, imajo tako vendarle nekaj skupnega. Avtonomijo duha so zamenjali za avtonomijo moči in kapitala, katerega sluge so.
Prihodnje dogajanje pa bo pokazalo, ali bo, če že ni, pod pritiskom kapitala in moči pokleknilo še vodstvo Fakultete za družbene vede. Še kako očitno pa je, da so napori iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bi se nekdanja FSPN otresla iz socialistično-realističnih časov upravičenih očitkov o svoji režimskosti, pozabljeni. In da FDV, vsaj glede na ravnanje njenega vodstva še naprej ostaja povsem režimska fakulteta, ki študentska nasprotovanja ideološkemu enoumju v akademskem prostoru prikriva in z uniformirano fizično silo tudi zatira. Za to pa se vendarle naj ne bi borili, mar ne?
Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem brez vsakega ponosa, da sem diplomant dotične režimske fakultete na Kardeljevi ploščadi, prispeval Tomaž Z.
Re: AVTONOMIJA UNIVERZE ALI MOČI IN KAPITALA?
naključni mimoberoči [19/11/2009]
fdv je bil in je faks, ki je bil in bo vedno v spotiko. vedno oblasti (tudi tisti iz prejšnjega sistema je bil, da ne bo pomote), drugič protestnikom, spet tretjič naključnemu mimoidočemu, ki vsake toliko udari s tujim kurcem po koprivah. ko se pač greš to, kar si se šel v komentarju, se idi do konca. tako bi ti najverjetneje odgovoril tudi žižek. če se lotiš ločevanja cvetov od plevela se idi to igrico konca - tako ti menda veleva tudi novinarska etika. izhajajoč iz tega, ker je nek natofil, ki je profesor na dotični fakulteti očitno po pomoti, najel prostor na fakulteti za komercialne namene, še menda ne pomeni, da je fdv en sam plevel. v omenjenem je plevel samo in izključno tisti, ki je to srečanje odobril. to pa je dekan grizli in njegov idiotski krog v vodstvu fakultete, ki je kolega prej omenjenega natofila in tudi sam natofil na kubik. jebeš tako površno košnjo - ker vidim plevel na enem koncu, dajmo izruvat vse. teh posploševanj imamo že poln goltanec. poleg tega pa - na fdvju so bili v tem letu uniformirani vojaki že parkrat, zakaj nismo šli protestirat takrat?! (npr. http://www.fdv.uni-lj.si/novice/po_novici.asp?l=2009&id=35)
zato, ker je bilo srečanje oz. posvet pod krinko gradnje "miru"? zato ker so aktivisti bili maja na počitnicah? najboljše da greš na grmado zažgat svojo diplomsko listino, ker ti formalni papir iz te ustanove onemogoča da bi bil ponosen. na kaj že? ... koliko kritičnega uma pravzaprav premoreš? zato je res bolje da zminiramo fdv, ker diplomanti te fakultete ne ločijo več kaj je objekt in kaj subjekt.
odgovori >>