Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NEMOGOČI OFF (4566 bralcev)
Petek, 20. 11. 2009
igorp



… nov samomorilski napad v Afganistanu …
… Rusija in Ukrajina ponovno za pogajalsko mizo zaradi plina …
… Kosovo doživlja prvo notranje - politično krizo …
… imenovanje novega predsednika Sveta evropske unije sproža veliko kritik …
… zakon o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ni bil sprejet …

OFF NAPOVEDNIK

Da zahodna kultura do kosti izrablja države tretjega sveta, dokazuje bizaren, a resničen primer uboja ljudi v Peruju. Policija je namreč aretirala četverico, ki je osumljena uboja več ducat sodržavljanov zaradi njihove maščobe. Aretirani Perujci naj bi sodržavljane s povečano telesno težo ubili in njihovo maščobo ter tkiva prodajali kozmetičnim velikanom. Liter človeške maščobe naj bi na črnem trgu stal več kot deset tisoč evrov.

Policija četverico sumi uboja več kot šestdesetih ljudi. Na novinarski konferenci ob predstavitvi primera pa naj bi celo pokazali dokazni material, shranjen v steklenicah. Sicer policija sumov ne more potrditi, a obtoženci naj bi človeške dele prodajali evropskim kozmetičnim in farmacevtskim gigantom. Policija po priznanju s strani četverice, ki je ubijala ljudi, še vedno išče domnevne trgovske posrednike. Dejstvo, da nekateri celotno človeško telo ocenjujejo na nekaj milijonov dolarjev, k vsej stvari doda še kanček bizarnosti.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki za razjasnitev uporabnosti človekovega telesa priporoča ogled znanstveno-fantastičnega filma Soylent Green iz leta 1973. Korak od kozmetične industrije do kanibalizma je namreč zelo majhen.

OFF PROGRAM

Iz Afganistana ponovno prihaja novica o samomorilskem napadalcu, ki je s seboj v večna lovišča vzel trinajst ljudi. Samomorilec na motociklu je udaril na jugozahodu Afganistana, v mestu Farah. Več deset ljudi je bilo v napadu ranjenih. Napad je bil izveden le dan po zaprisegi „novega-starega“ predsednika države, Hamida Karzaja. V pokrajini Farah, blizu iranske meje, oblasti opažajo povečano delovanje talibanskih upornikov.

Rusija in Ukrajina oziroma plinski družbi Gazprom in Naftogaz se skušata dogovoriti o novih količinah dobave ruskega plina Ukrajini. Ukrajini namreč grozi več milijard dolarjev kazni. Po besedah ruskega premierja Vladimirja Putina je Rusija znižala zahteve do svoje sosede. Tako Ukrajina ne bo plačala kazni. V plinski pogodbi je namreč zapisano, da mora Ukrajina plačati ves naročeni plin, kljub temu, da morebiti ne bi porabila vsega. Pred novo kurilno sezono pa evropske države z bojaznijo gledajo na nov krog pogajanj.

Iz Rusije poročajo o umoru pravoslavnega duhovnika Danila Sisojeva, ki so ga ustrelili v njegovi cerkvi v Moskvi. Predstavniki Ruske pravoslavne cerkve so za umor že obtožili islamske skrajneže, ki naj bi nasprotovali duhovnikovi misijonarski dejavnosti. Sisojev je bil znan nasprotnik radikalnih islamskih in drugih verskih skupin.

Mednarodno sodišče za zločine, storjene na območju Jugoslavije, je objavilo ime zagovornika obtoženega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića. Odvetnik po službeni dolžnosti je postal Anglež Richard Harvey. Harvey bo Karadžića zastopal le takrat, ko sam ne bo prišel na obravnavo. Karadžićev pravni svetovalec je sicer sporočil, da Karadžić ne bo sodeloval z zagovornikom in še vedno zahteva seznam pri haaškem sodišču registriranih odvetnikov, da bi enega izbral sam. Odvetnik Harvey je vodil že več primerov domačega in mednarodnega kriminala ter kršitev človekovih pravic. Med mnogimi je zagovarjal kosovske Albance, obtožene vojnih zločinov.

Kosovo se je po lokalnih volitvah znašlo sredi vladne krize. Grozi namreč razpad koalicije med demokratsko stranko Kosova premierja Hashima Thacija in Demokratsko zvezo Kosova predsednika Fatmirja Sejdiuja. Demokratska zveza Kosova je v nasprotju s koalicijskim dogovorom sklenila koalicijo z opozicijskimi strankami pred drugim krogom lokalnih volitev, ki bodo trinajstega decembra. Demokratska zveza Kosova je za razliko od koalicijske partnerice, ki je dobila večino v šestnajstih od šestintridesetih občin, večino dobila zgolj v osmih občinah.

Kljub temu, da je največja hrvaška opozicijska stranka SDP še pred dvema tednoma nasprotovala arbitražnemu sporazumu in njihov predsedniški kandidat Ivo Josipović sporazumu še vedno nasprotuje, je Sabor danes z dvotretjinsko večino potrdil podpis sporazuma. Kot je pred glasovanjem še enkrat poudarila premierka Jadranka Kosor, so poslanci glasovali o arbitraži in ne o določitvi meje s Slovenijo. Po besedah predsednika opozicijske SDP Zorana Milanovića bi morali v sporazum vključiti tudi vprašanje dolga Ljubljanske banke, jedrske elektrarne Krško in kopenske meje. Kljub kritiki največje opozicijske stranke je večina poslancev podprla podpis arbitražnega sporazuma. Proti sporazumu so glasovali poslanci Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje ter Istrske demokratske skupščine.

Voditelji Evropske unije so na mesto predsednika Evropskega sveta imenovali evropski javnosti dokaj neznanega belgijskega premierja Hermana van Rompuya. Ime, ki sta ga skupaj lansirali Nemčija in Francija, je v evropskih medijih sprožilo predvsem negativne odzive, saj novoimenovanemu predsedniku, ki je mimogrede imenovan s strani predsednikov vlad in ni izvoljen s strani evropskega parlamenta, očitajo neprepoznavnost in podrejanje nemškim ter francoskim interesom. Z izvolitvijo so zadovoljni predvsem v Evropski komisiji in strankah desne politične usmeritve. Slovensko poslanko v evropskem parlamentu, Tanjo Fajon, iz vrst evropskih socialistov smo vprašali, kako komentira kritike, ki letijo na Rompuyev račun:

Na drugo pomembno mesto zunanjega ministra Evropske unije je bila imenovana dosedanja komisarka za evropsko komisijo, britanka Baronesa Catherina Ashton. Tudi tej kandidatki evropska politična in novinarska javnost očitata, da ne pozna področja, ki ji je bilo zaupano.

Državni zbor je včeraj zavrnil predlog spremembe zakona o poslancih, s katerimi bi uzakonili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Predlog je podprlo le štiriintrideset poslancev, šestinštirideset poslancev pa je glasovalo proti predlogu. Pogovarjali smo se s predlagateljico predloga, Cveto Zalokar Oražem iz poslanske skupine Zares. Vprašali smo jo, ali je bil rezultat glasovanja pričakovan:



Mnenje o nesprejetju zakona o ločitvi funkcije župana in poslanca so podali tudi v komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so dosedanje stanje označili za kršenje ustavno določenega načela delitve oblasti. Župan, ki je hkrati poslanec, namreč ne more neodvisno glasovati o predlogu, ki se tiče tudi njegove občine.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o davku na motorna vozila, po kateri bodo novi avtomobili obdavčeni glede na višino izpustov ogljikovega dioksida in ne več na ceno vozila. Po novem sistemu bodo obdavčeni tudi motocikli. Današnja stopnja davka, ki je odvisna od prodajne cene, se giblje med enim in trinajstim odstotkov, medtem ko bo nova obdavčitev razpeta med pol in osemindvajset odstotkov, pri motorjih z dizelskim motorjem pa do enaintrideset odstotkov. Najmanj bodo obdavčeni avtomobili z izpusti ogljikovega dioksida - v višini do sto deset gramov na prevoženi kilometer.



Komentarji
komentiraj >>