Nogometni blok novic pričenjamo z razkritjem stavniškega škandala v Nemčiji, od koder poročajo, da so sprožili preiskavo o dvestotih tekmah, na katere naj bi vplivali taki in drugačni goljufi. Policijska preiskava, ki poteka že več mesecev, se je osredotočila na nenavadno visoke zaslužke pri stavah na izide tekem v Nemčiji, Belgiji, Švici, na Hrvaškem Turčiji, Madžarski, Bosni in Hercegovini in Avstriji. Sumljive naj bi bile tudi tekme v ligi prvakov in novoustanovljeni evropski ligi. Stavniške goljufije naj bi izvajale azijske stavnice, ki naj bi zaslužile milijone evrov.

Ruski poslanec opozicijske Pravične Rusije Anton Beljakov se ne more soočiti s porazom svoje nogometne reprezentance v sredo v Mariboru in zahteva parlamentarno preiskavo o sumu, da je bil izid tekme dogovorjen. Poslanec meni, da so Rusi načrtno igrali pod svojimi zmožnostmi. Poslanec podobno kot v nemškem primeru razkritja stavniških goljufij za poraz svojih igralcev krivi športne stave in velike vsote, ki naj bi si jih priigrali ruski nogometaši. Poslanec komunistične stranke Nikolaj Razvorotnjov pa poraz pripisuje dejstvu, da imajo nogometaši premalo razvit čut patriotizma, del krivde pa pripisuje tudi ruskemu ministru za šport Vitaliju Mutki.

Z imenovanjem belgijskega premierja Hermana Van Rompuya na mesto predsednika Evropske unije se je Evropska družina začasno ognila politični krizi, ki sedaj grozi Belgiji. Rompuy je namreč uspešno rešil večmesečno politično krizo v katero je zašla Belgija po zadnjih parlamentarnih volitvah. Francoski časniki v Belgiji tako pozdravljajo Rompuyevo imenovanje, medtem pa flamski časniki kritično pišejo o politični spremembi na čelu Evrope in domačem kotlu, ki so ga evropske države z izbiro Rompuya zakuhale. Za mesto premierja se sedaj poteguje več kandidatov, a vsi komentatorji opozarjajo na novo politično krizo v katero lahko Belgija po izgubi Rompuya ponovno zdrsne.

Še bolj kot na slovenski se s cenzuro soočajo na hrvaški nacionalni radioteleviziji. To je moč sklepati po današnjem protestu več kot petdesetih novinarjev in snemalcev Hrvaške radiotelevizije, ki so opozorili na cenzuro. Med vidnejšimi novinarji sta protestirala tudi Denis Latin in Aleksandar Stanković. Sama pravila televizijske hiše podobno kot v Sloveniji prepovedujejo pripombe nad delovanjem uprave javne televizije. Vodstvo hiše vse kritike pričakovano odločno zavrača.