Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Tony Allen!!! (2159 bralcev)
Ponedeljek, 23. 11. 2009
MarioB



Mario Batelić recenzira gostovanje legende afrobeata, bobnarja Tonyja Allena in njegov koncert v Kinu Šiška ... (v celoti!)
TONY ALLEN, 22. 11. '09; Kino Šiška, Ljubljana

* O sinočnjem koncertu Tonyja Allena bi nam bilo veliko lažje pisati, če bi se s koncerta v mrzlo noč odpravili zadovoljni in potešeni. A žal se to ni zgodilo, Tony Allen in njegova druščina osmih glasbenikov pa niso edini krivci. Nova ljubljanska dvoranska pridobitev – vsaj na včerajšnjem koncertu – namreč očitno ni funkcionirala v segmentu, ki je za glasbene dogodke ključnega pomena: v zvoku!

Tako se je zvočna slika Allenovega banda, ki na albumu zveni barvito, polno in bogato, v dobršnjem delu koncerta ponujala kot precej premočrtna in nedinamična. Še zlasti moteče je bilo dejstvo, da so bili nekateri inštrumenti krepko v ozadju oziroma so bili premalo ozvočeni. Na primer klaviature, ki niso imele le vloge tako ritmičnega dopolnjevanja brezhibnega bobnanja Tonyja Allena, pač pa so velikokrat z nosilnimi rifi poganjali komade.

Enako se je godilo vokalom, tako glavni pevki, kakor tudi spremljevalnim vokalom, ki so jih prispevali malone vsi preostali glasbeniki. Pri pihalski sekciji, sestavljeni iz dveh saksofonov in trobente, pa poleg slabe slišnosti, za katero ni sama kriva, pa tudi lahko najdemo nekaj razlogov za v končnem seštevku medel in neprepričljiv nastop. Trije pihalci nikakor niso bili na višini naloge. Igrali so nezanimivo, neinventivno, bolj ali manj rutinsko in le semtertja je kakšen izmed trojice presenetil s predirnim solom.

A v afrobeatu ne gre za soliranje, pač pa za skupinsko igro, neusmiljeni groove, ki naj bi tako muzičiste kakor navzočo publiko neprenehoma gnala v gibanje in zibanje. In ravno na tej črti so pihalci pogoreli, namreč v delih, ko naj bi njihove melodije ponesle komad, ga zavibrirale in ostalim glasbenikom ponudile trdno melodijsko, kakor tudi ritmično osnovo.

K sreči je za ritem, poleg odličnega Allena, skrbel zelo dober basist in dva kitarista, izmed katerih je bil tisti na levi strani odra v prvem delu špila, kajpak zaradi slabega zvoka, praktično neslišen. Splošna zvočna slika se je izboljšala v zadnje pol ure koncerta, nekako po naslovnem komadu zadnjega albuma 'Secret Agent'. Takrat se je tudi zdelo, da so se glasbeniki veliko bolj ujeli oziroma, da so se ravno prav ogreli. Basovse linije so nam butale v želodec, v glavi so nam odmevali nezgrešljivo natančni "beati" Toyja Allena, milozvočne kitare so nam pele v ušesih in končno so se tudi pihalci zbudili in nas zazibali v pravo smer.

A bilo je prepozno, saj se je koncert kmalu iztekel oziroma podaljšal z le enim dodatkom, kar nam gotovo ni potešilo žeje po plesni, udarni in mični glasbi, kakršna naj bi afrobeat bila. Kot večkrat podarjeno, za medel in tudi zmeden okus niso krivi samo glasbeniki, a po tako dobri plošči, kakršna je 'ecret Agent' smo upravičeno pričakovali vsaj tako dober nastop. In če smo v oceni albuma ugotavljali, da je Tony Allen prvo ime današnjega afrobeata, nas bo moral s kakim prihodnjim koncertom v to dokončno prepričati!

Rahlo razočaran nad Tonyjem Allenom je bil Mario Batelić.


Komentarji
komentiraj >>