OB SEDMIH
... pogajanja o Gorskem Karabahu in zajetem izraelskem vojaku, romunske volitve ...
OB OSMIH
... podnebna scena, obsojen kitajski aktivist ...
OB DEVETIH
... ljubo doma, če nisi iz Guantanama, šibko demokratično zdravje Commonwealtha ...
OB DESETIH
... spopad med begunci, v boj proti erektilni disfunkciji ...
OB SEDMIH
Azerbajdžan in Armenija naj bi na pogajanjih o spornem Gorskem Karabahu dosegla občuten napredek. Po besedah mednarodnih posrednikov so na pogovorih v Münchnu predvsem identificirali sporne točke. Spor poteka vse od razpada Sovjetske zveze in razglasitve neodvisnosti Gorskega Karabaha ter kasnejše krvave vojne v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko si je regijo podredila Armenija. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je prejšnji teden zagrozil, da je v primeru neuspešnih pogovorov pripravljen tudi s silo zavzeti enklavo.
Napredek naj bi bil dosežen tudi pri pogajanjih o izpustitvi izraelskega vojaka Gilada Šalita, ki ga je leta 2006 zajel palestinski Hamas. Dokaz za to naj bi bila že optimistična izjava izraelskega predsednika po pogovorih z njegovim egiptovskim kolegom Hosnijem Mubarakom. Vse do zdaj so se namreč izraelski politiki izogibali komentiranju pogajanj, v katerih Palestinci v zameno za vojaka zahtevajo izpustitev več sto njihovih rojakov, zaprtih v Izraelu.
V drugi krog romunskih predsedniških volitev sta se uvrstila dosedanji predsednik Trajan Basescu in nekdanji zunanji minister Mircea Geoana. Z volitvami naj bi se zaključila politična kriza, ki je državo zajela po oktobrskem padcu vlade. Zaradi nje je Mednarodni denarni sklad odložil nakazilo posojila, pa tudi predvolilna kampanja se je vrtela predvsem okoli gospodarske krize. Drugi krog volitev bo šestega decembra.
S podelitvijo nagrad se je končal dvajseti Ljubljanski filmski festival. Nagrado žirije je prejel hrvaški film Črnci avtorjev Zvonimirja Jurića in Gorana Devića. Občinstvo je za svojega favorita izbralo film dvajsetletnega Xaviera Dolana Ubil sem svojo mamo in mu s tem omogočilo distribucijo v Sloveniji.
OB OSMIH
Na konferenci o podnebnih spremembah v Kopenhagnu bodo sodelovale delegacije iz stodvaindevetdesetih držav. Čeprav so pričakovanja o sprejetju obvezujočega dogovora nizka, pa je napoved prihoda več kot šestdesetih predsednikov držav in vlad le vzbudila nekaj upanja. Med njimi bo tudi avstralski premier Kevin Rudd, ki bi utegnil biti ključna figura pogajanj. Avstralija ima namreč največji delež emisij na prebivalca med razvitimi državami, hkrati pa je tudi največja svetovna izvoznica premoga. Še vedno pa se čaka na potrditev udeležbe voditeljev nekaterih drugih top onesnaževalk, kot so Indija, Kitajska in Združene države Amerike.
Vročično sceno pred konferenco je dodatno razgibala kraja elektronske pošte z nekega univerzitetnega računalnika v Angliji. Ukradeni podatki po besedah klimatskih skeptikov dokazujejo, da so podatki o podnebnih spremembah zmanipulirani in zato zahtevajo javno preiskavo. Oškodovani znanstveniki odgovarjajo, da ni naključje, da je do takšnih obtožb prišlo ravno sedaj, ampak je namen sabotirati konferenco v Kopenhagnu.
Zaradi obtožb o posedovanju državnih skrivnosti je bil na tri leta zapora obsojen kitajski aktivist Huang Qi. Državi je najbolj šlo na jetra njegovo zastopanje družin, ki so v lanskem potresu v Sečuanu izgubile otroka. Vzpodbudil jih je, da so proti lokalnim oblastem sprožile postopek, v katerem bi preverili, zakaj so se predvsem šole podirale kot hiše iz kart. Centralna oblast je sicer vse obtožbe o pomankljivem načrtovanju in gradnji šol zanikala.
Državni zbor bo začel z obravnavo predloga proračunov za leto 2010 in 2011. Potem ko so ga že obravnavala ustrezna parlamentarna delovna telesa, ga je vlada še nekoliko popravila. Vseeno pa bo proračunski primankljaj v naslednjem letu znašal pet odstotkov bruto domačega proizvoda, leto pozneje pa 4,1 odstotka. Vlada je k predlogu proračuna priložila še zakon o interventnih ukrepih v času gospodarske krize, ki predvideva polovično povečevanje pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev glede na zakonsko določeno rast.
OB DEVETIH
Prvi proces na kamboškem sodišču proti Rdečim Kmerom se bliža koncu. Zadnji teden bodo tožilci in odvetniki po mesecih pričanj imeli zaključne govore. Glavna zvezda sojenja je tovariš Duch, poveljnik zloglasnega zapora, v katerem je bilo mučenih najmanj štirinajst tisoč ljudi. Večina jih je bila kasneje ubitih na tako imenovanih poljih smrti. Tožilstvo zanj zahteva dosmrtno ječo, skesani gospod pa trdi, da je zgolj ubogal nadrejene.
S sojenjem v domovini pa se je končala saga dveh Alžircev, ki sta bila zaprta v Guantanamu. Po izpustitvi iz jenkijevskega koncentracijskega taborišča sta bila zaradi obtožb terorizma nagrajena še s sojenjem v Alžiriji. Državni tožilec je zanju zahteval dvajset let ječe, sodišče pa je bolj verjelo njunemu zagovoru, da nimata nič opraviti z militantnimi islamističnimi skupinami in da sta bila v Guantanamu brutalno mučena.
Pred vrhom Commonwealtha, ki združuje triinpetdeset bivših britanskih kolonij plus Mozambik, je bilo objavljeno poročilo o demokraciji v omenjenih državah. V njem je rečeno, da članice premalo storijo za svobodno politično tekmo in da bi morali njihovo „zdravje demokracije“ preverjati vsake dve leti. Problematično je izkoriščanje medijev, javnih služb, policije in sodstva za ohranitev oblasti. Bolj kot za svobodno tekmo med političnimi strankami naj bi namreč šlo za boj med državo in opozicijo.
OB DESETIH
V avstralskem imigrantskem pripornem centru na Velikonočnih otokih je izbruhnil spopad med šrilanškimi in afganistanskimi begunci. Pri tem se jih je štirideset poškodovalo, trije pa so zaradi polomljenih kosti odleteli na zdravljenje v Perth. Vzrok za izbruh nemira bi bila lahko zavrnitev prošenj za azil, zaradi česar je nekaterim Šrilančanom grozila vrnitev v domovino. Priporni center sprejme tisoč beguncev, ki čakajo na preverjanje upravičenosti zahtev po azilu. Zaradi njihovega vse večjega števila, ki je predvsem posledica nedavno končane vojne proti Tamilskim tigrom, so avstralske oblasti napovedale povečanje centra na dva tisoč postelj.
V indijskem parlamentu odmeva poročilo o odgovornosti za opustošenje mošeje Babri Masjid leta 1992, ki je sprožilo medverske nemire po vsej državi. Poročilo je bilo sicer že junija posredovano vladi, a so šele sedaj v javnost začele curljati podrobnosti. Za podpihovanje nizkotnih strasti, ki so vodile v opustošenje, naj bi bili zaslužni tudi visoki predstavniki hindujske nacionalistične stranke, katere poročilo opisuje kot „psevdomoderne“, napad na mošejo pa naj bi bil skrbno načrtovan.
Na paraolimpijskih igrah leta 2012 v Londonu bodo lahko nastopili tudi športniki z duševnimi motnjami. Tako je sklenil Mednarodni paraolimpijski komite, ki je še določil, da bodo zdravniki s testi ugotavljali, ali gre res za duševno motene športnike. Na igrah v Sydneyju leta 2000 je namreč v košarki zmagala Španija, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo kar deset igralcev popolnoma zdravih. Duševno popolnoma zdrav Paraolimpijski komite je zato z nadaljnih iger izločil športnike z omenjenimi težavami.
Kubanska oblast dokazuje, da njen revolucionarni zagon ne pojenjuje. V želji, da moškim in njihovim partnerkam omogoči uživanje v spolnosti, bo zagotavljala brezplačne silikonske implantante, ki rešijo erektilno disfunkcijo po štiridesetem letu starosti.
Komentarji
komentiraj >>