Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ŠE VEDNO PATRIA OFF (2658 bralcev)
Ponedeljek, 23. 11. 2009
Lan



... temperatura pred Köbenhavnom raste ....
... Srbija na meji s Kosovim odprla vojaško bazo ...
... začenja se sojenje heteroseksualnim pretepačem v primeru Open ...
... v političnem nasilju na Filipinih vsaj 21 mrtvih ...


OFF NAPOVEDNIK

Zgodba o patrijah dobiva nove in nove tviste. Resnici na ljubo, svoj delež pri tem vztrajno pridaja tudi vodja finskih preiskovalcev, ki v zadnji številki Dela napoveduje, da bo preiskava domnevnih podkupovalnih dejanj zaključena nekje do svetovnega nogometnega prvenstva poleti 2010. Še pred njenim zaključkom javnosti predstavlja njene izsledke. Da bi preiskava lahko potekala hitreje, če bi se vanjo bolj zagnano vrgli tudi slovenski organi pregona, kot je izjavil Kaj Erik Björkqvist, ni problematično. Bolj problematična je njegova izjava, po kateri naj bi javnost upravičeno sklepala, da podkupljen ni bil Janez Janša osebno, temveč njegova stranka, ki naj bi denar pred volitvami bolj ali manj smotrno porabila za famozne brezplačnike.

Kot v primeru Walterja Wolfa ali Wolfganga Riedla, se je Björkqvist prenaglil. Njegove besede lahko namreč domnevnim preiskovancem kvečjemu kupijo čas za uničenje dokazov. Če pa gre zgolj za metodo »bezanja miši iz lukenj«, pa je to sporno početje zaradi neprijetnega načela, ki sliši na ime »domneva nedolžnosti do pravnomočne obsodbe«. Finci naj enostavno opravijo svoje delo. Če pri tem ne bodo deležni pomoči slovenskih kolegov, bomo pljuvali po slednjih.

Današnje Delo sicer navaja, da denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS. Janša je za časnik pojasnil, da - kolikor je seznanjen - SDS s Finske ni nikoli dobila nobenih sredstev. S čimer je pravzaprav povedal veliko. In več, kot bi smel finski preiskovalec.

Tole je finsko-slovenski bitki brez boja in mrtvih sredinec moleči OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Na jugu Filipinov je bilo v izbruhu političnega nasilja ubitih enaindvajset ljudi, med njimi so tudi novinarji, je sporočila vojska, ki je našla njihova trupla. Za njihovo smrt naj bi bila odgovorna skupina ljudi, povezana z vplivnim lokalnim politikom pred prihajajočimi volitvami za guvernerja pokrajine. Žrtve naj bi bile po nekaterih poročilih obglavljene, česar pa uradni viri še niso potrdili.

V bližini kraja Bujanovac na jugu Srbije je bilo danes odprto doslej največje in najmodernejše vojaško oporišče v Srbiji. Slovesne otvoritve oporišča "Jug", ki se nahaja na hribu pet kilometrov od Bujanovca, se je udeležil srbski politični vrh, medtem ko so lokalni albanski politiki posvarili pred nepotrebno militarizacijo območja.

Oporišče je le nekaj kilometrov oddaljeno od meje s Kosovim, ki pa je za Beograd tudi po enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova februarja lani še vedno le administrativna mejna črta in ne državna meja. Oporišče se razteza na petintridesetih hektarih, gostilo naj bi okoli tisoč vojakov, vanj pa naj bi v šestih letih, kolikor je trajala gradnja, vložili približno dvajset milijonov evrov.

Čeprav je najhujši krizni val po mnenju generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada Dominiquea Strauss-Kahna že minil, pa svetovno gospodarstvo ostaja zelo ranljivo. Kot je dejal v Londonu, je najhuje zahvaljujoč drznim in hitrim ukrepom minilo. Globalno gospodarstvo je v zadnjem letu po njegovi oceni pomembno napredovalo, a medtem ko svet stoji na robu okrevanja, se že soočamo z novimi in obsežnimi izzivi. Pri tem je prvi mož denarne nadorganizacije izpostavil, da svet potrebuje nove modele rasti, ki bodo prijaznejši postkrizni ureditvi sveta.

Kot kažejo nekatere raziskave, so se med krizo na globalni ravni zaradi pehanja po rasti, povečali izpusti toplogrednih plinov. Napoved prilagajanj postkrizne ureditve tako ni dober obet na poti v Köbenhavn. Okoljski ministri Evropske unije, med njimi Karl Erjavec, se bodo sestali na izrednem srečanju v Bruslju, namenjenem zadnjim pripravam na mednarodno podnebno konferenco, ki bo od sedmega do osemnajstega decembra v danski prestolnici. Govorili bodo o pogajalski taktiki unije za Kőbenhavn. Ki pa bo brezpredmetna. Pred Kőbenhavnom je namreč očitno, da kongres ZDA letos še ne bo sprejel zakonodaje o podnebnih spremembah in energiji. To pomeni, da delegacija Združenih držav v danski prestolnici ne bo imela mandata za sprejem konkretnih obveznosti glede zmanjšanja emisij.

V ljubljanskem Kinodvoru je za drevi organizirana okrogla miza z naslovom Krize bo konec - kaj jutri? Razpravljali bodo minister za finance Franc Križanič, ekonomista Maks Tajnikar in Bernard Brščič, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, predsednik uprave NKBM-a Matjaž Kovačič in predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek ter predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kar bo na debati dejansko izrečeno, bo slišno v jutrišnjem OFF-programu ob tretji popoldanski na 89,3 ali na www.radiostudent.si.

Tretjega novembra je tolminski občinski svet sprejel sklep o gradnji tolminske obvoznice, ki je sprožil takojšnjo reakcijo v obliki civilne iniciative z imenom »Proti obvoznici – Za ohranitev Posočja«. V dveh tednih so v obliki peticije zbrali šesto devetinpetdeset podpisov in jih predali pristojnim občinskim ter državnim organom. V imenu iniciative se za RŠ iz Tolmina oglaša njen zastopnik, Andrej Bašič:



Z nastopom finančnega ministra Franca Križaniča je parlament začel obravnavo dopolnjenega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti. Vsi vladni proračunski uporabniki so še enkrat preverili načrtovane odhodke ter z dodatnim varčevanjem in zamikom nekaterih projektov znižali odhodke za petintrideset milijonov evrov, je povedal minister. Kljub temu bo leta 2011 proračunski primanjkljaj znašal dobre štiri odstotke BDP-ja, zaradi česar je Bruselj proti Sloveniji in večini drugih držav povezave sprožil postopke.

Država se bori za drobtine. Še toliko bolj se zanje zavzemajo delavci, ki bodo osemindvajsetega novembra zasedli ljubljanske ulice in med drugim zahtevali šesto evrov minimalne plače. Gre za drobtine, ki pa v tem primeru nudijo dostojanstvo. Petintrideset milijonov, ki jih kani privarčevati država, kupi kvečjemu prgišče političnih točk. Za delavske drobtine in lepšo prihodnost se bodo konec novembra sindikatom na ulicah pridružili tudi študentje in dijaki. Govori predsednica Študentske organizacije Slovenije, Katja Šoba:



V torek se začenja glavna obravnava v primeru Cafe Open. Spomnimo: na letošnji dan državnosti je večja skupina zamaskirancev napadla prulski Cafe Open in fizično obračunala z aktivistom za pravice homoseksualcev, Mitjo Blažičem.



Komentarji
komentiraj >>