Slovenija se je prejšnji teden odela v evforično tančico, ki se je v sredo zvečer odmaknila kolektivni orgazmični ekstazi slovenskega naroda. Jankovič se je, verjetno v prid nezaželenim dodatnim stroškom, odpovedal postavitvi širokega platna na glavnem ljubljanskem trgu. Toliko bolje pa so se organizirali študentje, ki so na lastno pest postavili svoje, prav v osrčju študentskih habitatov.

Sicer pa je bil teden pester tudi za enega izmed govorcev na četrtkovem sprejemu nogometašev na Prešernovem trgu v Ljubljani, ki je bil pospremljen z glasnim žvižgom. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je prejšnji ponedeljek organiziral skupno novinarsko konferenco urada za mladino, statističnega urada in inštituta za socialno varstvo, kjer je spregovoril o življenjskih pogojih mladih v Sloveniji. Dejal je, da je položaj mladih izjemoma pomemben za Slovenijo in je prav, da se v to vključi tudi stroka. V raziskovanju mladih namreč veje velika vrzel, čemur botruje zaskrbljujoč primanjkljaj relevantnih podatkov. Izpostavil je tudi pomen izobraževanja mladih voditeljev, saj bo država tako pridobila kadrovski nabor pred volitvami. Na ta način ne bi prišlo do pojava problemov, ko se sestavlja vlada in se išče ključne ljudi za pomembne pozicije.

Ali se vam to zdi sporno, presodite sami, povedati pa je potrebno še, da je bilo na novinarski konferenci izpostavljeno dejstvo, da se število mladih v Sloveniji zmanjšuje. Medtem ko je bilo leta 1981 mladih za četrtino, leta 2008 pa za slabo petino, jih bo v letu 2060 le še za slabo desetino prebivalstva. Po mnenju Irene Križman, generalne direktorice statističnega urada, imamo v Sloveniji sindrom odlaganja odraslosti. Križmanova ima verjetno prav, a kaj, ko je biti mlad tako lepo.

Dan pozneje je o novih idejah na področju mladinske politike spregovoril tudi naš premier Borut Pahor. Izpostavil je tri probleme, ki jih sam vidi kot pereče in s katerimi se mladi srečujejo: gre za problem šolanja, stanovanjski problem in problem prve zaposlitve. Predlagal je, da se v luči teh treh vprašanj naredi horizontalni presek in tudi primerjavo z drugimi državami, saj Slovenija trenutno nima neke prave politike reševanja tega. Sicer pa je šlo bolj za predloge, saj je bilo zborovanje na Brdu pri Kranju posvetovalne narave. Pahor se je od besed k dejanjem premaknil šele naslednji dan, kjer se je spustil na raven malega človeka, izpolnil svojo obljubo in slovenskim nogometašem po zmagoviti tekmi v Ljudskem vrtu očistil kopačke.

Pretekli teden je močno zaznamoval svetovni dan študentov ob katerem so na Študentski organizaciji Slovenije opozorili na nerešena študentska vprašanja, ki slabšajo položaj študentov v Sloveniji in svetu. Menijo, da socialne težave študentov ob namigovanju o ukinitvi študentskega dela in neustrezni štipendijski politiki predstavljajo pomemben dejavnik. Rešitev vidijo v enakopravnem partnerstvu pri oblikovanju zakonodaje. To bi lahko, ob vzpostavitvi dialoga, uredilo številna odprta vprašanja na področju visokega šolstva, kot sta njegovo financiranje in zagotavljanje kakovosti študija ter na področju socialnih zadev.

Kot je znano, želi vlada študentsko in dijaško delo omejiti in urediti v novem zakonu o malem delu. Študentsko delo naj bi po nekaterih zamislih tako omejili na največ 720 ur na letni ravni. Poleg skupnega oblikovanja in presojanja teh zamisli pa med prihodnje izzive postavljajo tudi nadaljevanje bolonjske reforme po letu 2010, ko bo potrebno izoblikovati nove smernice in cilje za prihodnje obdobje. Nedvomno pereča problematika, ki bo v prihodnje verjetno servirana na dnevnem redu.

ŠOU v Ljubljani je ob svetovnem dnevu študentov že v ponedeljek priredil cikel predavanj, preteklo sredo pa je bila na vrsti okrogla miza z naslovom »Smo študentje predali štafeto v teku za študentske pravice?«. Velja omeniti še, da so skupaj s Klubom študentskih družin v Sloveniji odprli pet novih otroških igral v Rožni dolini. Da se bodo imeli tudi študentski otroci kje igrati.

Nekoliko svetleje je na regionalnem razvoju šolstva. V prihodnjem letu bodo v Novem mestu delovale tri fakultete s tremi študijskimi programi, kar je eden izmed glavnih pogojev za ustanovitev univerze. Drugo šolsko leto tam deluje Fakulteta za informacijske študije, v prihodnjem letu pa bosta z delom začeli še Fakulteta za organizacijske študije in Fakulteta za industrijski inženiring.

Kot že povedano, je bil minister Lukšič prejšnji teden vse prej kot pasiven. V četrtek je, medtem ko je bila Slovenija v post-nogometnem transu, odprl posvet o učni mobilnosti mladih in na njem poudaril, da je mobilnost vezana na spremembe načina življenja ter na spremembo tradicionalnega slovenstva v svetovljansko slovenstvo. Opozoril je, da če za to ne bomo angažirali kritične mase ljudi, bo to ostalo tehnično vprašanje. Poleg tega je še modro dejal, da premagovanje strahu pred lastno identiteto, samozadostnosti in zapečkarstva ni toliko naloga samo šolskega polja, ampak politike.

S tem, da politika ne sodi v šolsko polje pa se nedvomno ne strinja kopica študentov, ki se je v četrtek opoldan zbrala v avli Fakultete za družbene vede, okupirala eno izmed predavalnic in jo proglasila kot avtonomno. Organizirali so plenum, ki ga je večkrat prekinila varnostna služba. Več o plenumu pa Zala Primc:

Za konec pa spet k Lukšiču. Ta je v petek ob predstavitvi dela ministrstva po enem letu mandata ocenil, da so uspeli umiriti šolsko polje in šolam omogočili, da razvijejo avtonomijo, s čimer pa se verjetno marsikdo ne bo strinjal. Lukšič se je obregnil tudi ob kadrovanje in zavrnil, da bi prišlo do kakršnega koli kadrovskega cunamija. Tisti, ki so želeli ostati so ostali, tisti, ki pa so želeli oditi, pa so odšli. No ja, vsaj tako pravi Lukšič. Zaključil je z dokaj preprostimi, a verjetno vseeno nekoliko dvoumnimi besedami: slovensko šolstvo je dobro.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Danes ob 19h lahko pridete na strateški premislek avtonomnih študentov v Socialni center Rog. Na dnevnem redu bodo nadaljnje strategije gibanja, priprave na četrtkov plenum in še kaj.

Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja je Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete podarila faksimile grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana. V okviru prireditev ob 90-letnici Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete oddelek pripravlja njeno slavnostno predstavitev. O donaciji in zbirki bodo spregovorili dekan Filozofske fakultete, red. prof. dr. Valentin Bucik, predstojnik Oddelka za umetnostno zgodovino, izr. prof. dr. Matej Klemenčič ter vodja projekta in urednik zbirke Iconotheca Valvasoriana, dr. Lojze Gostiša. Vabijo vas, da se jim pridružite v sredo, 25. novembra 2009, ob 12.30 uri v Modri sobi Filozofske fakultete.

V sredo ob 19.00 uri ste vabljeni na Politussovo prvo okroglo mizo z naslovom »Socialna demokracija ali ljudje, sindikati ali spremembe?«. Okrogla miza bo potekala na Fakulteti za družbene vede v predavalnici številka 7.

V četrtek ob 17.00 uri se lahko udeležite okrogle mize v izvedbi Centra Evrope z naslovom »Prispevek bolonjske reforme k inovativnosti in ustvarjalnosti«. Potekala bo v Centru Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani, na njen pa boste lahko priča razprave o uvedbi bolonjske reforme študija in njen doprinos k inovativnosti in ustvarjalnosti.

Prav tako ste vljudno vabljeni na slovesni začetek simpozija Obdobja 28 z naslovno temo Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ki ga prireja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Slovesni začetek bo v četrtek, 26. novembra 2009, ob 9. 30 v Zbornični dvorani glavne stavbe Univerze v Ljubljani.

Infoblok je za vas spisal Marko O, izjavo posnel JureG.