In prvi dan je rektor poslal študente in jim rekel: »Pojdite in jejte od tega vsi, to so boni, ki se dajejo za vas!« In so šli. In vrste pred prodajalnami so bile razvlečene, kot kurja čreva. V dežju, megli, vetru in mrazu so čakali in bentili na naš vsakdanji kruh. In država je meso postala in subvencije dala. In ko je študent, lačen in ubog, v kalvariji dočakal svojo kost, je pred prodajnim okencem strogo zacepetal in je rekel: »Tartufa za Bežigradom mi daj!« In za okencem je nekaj zaščemelo, v tiskalniku nekaj počilo in na ekranu POS terminala je pisalo: »Vnesite PIN,... Obdelujem... Transakcija končana«.

In dva dni pred dnem pojutrišnjim so lačni vampi strogo odcepetali naprej, sključeni in upognjeni od lakote. Pot jih je vodila po stopnicah navzgor, mimo pasti upravnikov, mimo garjavih študentskih domov, v temačne kletne prostore Bežigrajske sutjeske 3, kamor sonce ni posijalo že petnajst dni in luna ne.

In odprla so se jim vrata, razprl pogled in zapel želodec. Ko se je končal dolgi pohod, so se znašli pred ciljem, pred plenom. Na tlakovanem nadkletju, je nasproti Mercatorja Vélikega oster medstolpnični veter okoli žičevja navijal rumeni pano, na katerem je pisalo Tar..., ostalo se ni dalo prebrati. Pod oranžnimi opečnatimi stopnicami, z ovijalkami obraščeno ograjo, se je bohotila zelena tabla, na kateri so bile s kredo zapisane tri kosilne zapovedi. Ena od njih je bila »Pljeskavica s pomfrijem in ajvarjem, juha, solata«, na dnu table pa je pisalo: »Dober tek!«

In študentje so cepetali mimo stare preše, obraščene z lesnimi gobami in ptiči so kljuvali rdeče plodove urbanega grmičevja. Nad vhodnimi vrati se je bohotil napis enak tistemu, ki ga je po mučnem čakanju v vrsti, pred prodajnim okencem, natisnil in izpljunil na bon tiskalnik. Cilj se je zdel pravi. Prispeli smo v Tartufa.

Ker so neki drugi bogovi zaukazali prepoved obrednega dimljenja notranjih prostorov, se je tudi zunaj bohotilo nekaj kamnitih okroglih miz. Za njimi so posedali heretični posvečenci, ki so po včasih vreli, drugič komaj mlačni juhi, krožnikom nečesa in solati, šamansko prižgali svoje zvitke iz katerih se je počasi valil dim. Ne malo jih je znotraj prežvekovalo ploščato hrano, izvirajočo, baje, iz daljne dežele Laške, kjer njenim različicam pravijo Pizza. Njih se je videl le bežen odsev iz rahlo zasenčenih oken.

Nosnice so vzdrhtele ob vonjavah hrane, oči pa,... so zagledale nekaj neverjetnega... In restavracija je menza postala in je med nami prebivala. V razvlečeni izložbi podzemlja so bile druga za drugo na ogled postavljene jedače v velikih kovinskih loncih. V kotu se je kadilo iz jušnega lonca, za blagajno pa je univerzitetne kosti pobiral šef v podobi Prešerna. In lačni vampi so pred sabo potiskali fabriške pladnje ter v vrsti čakali na plačilo.

Komaj so se usedli, že so v usta vlili govejo juho, ki je bila goveja prav toliko, kot so goveje kocke. Na dnu so plavali rezanci, verjetno dobljeni prav pri Mercatorju Vélikem. In ko so si prvič omastili usta, so že lomastili po restavraciji, ki je menza postala, v lovu za balzamičnim kisom in bučnim oljem, da bi si vsaj malo namastili ostarelo solato. Bučno olje je puščalo le slutnjo buč, kljub temu pa je zelenje lažje zdrknilo po grlu navzdol in zaplavalo nekje po kockati župi.

Gumijasta pleskavica se je leno valjala po ustni votlini in zobni mlin je kar ni in ni moral pripraviti do tega, da se jo pogoltne. Zlatorumeni pomfri pa je možgane dodatno zalival z mastjo nekega olja.

Medtem ko se je krompirček še mastil, so v drugih ponvah plavali še njoki v siciljanski omaki. Zraven njih so se pohotno bohotile bučke, družbo so jim delale olive in feferoni so pekoče jezikali. Ne smemo izpustiti niti bograča, ki je zgolj deloma zgoščeni golaž in lepo zaokroži sveto trojico mesnatih in manj mesnatih jedač.

In ko se je dan prevesil v večer, nismo čakali na plačilo ampak zgolj zamaščeno odcepetali v prigode in nezgode novega dne. Skoz ognojena obžalska polja, ki so jih božali še zadnji žarki jesenskega sonca. Tja, v apokaliptični center Ljubljane.

Tudi ob dnevu mrtvih vam dober tek želi Franci I.