Medtem ko se v Državnem zboru s koalicijsko večino določa proračunska prihodnost države v zadnjih dveh letih je pozornost domačih trobil državnotvornega diskurza nase navlekel predsednik vlade Borut Pahor, ki je predstavil svoj pogled na prvo leto mandata svoje ministrske ekipe. Toda o kakršnikoli koalicijski krizi pač ne moremo govoriti, saj je v DZ danes že šel gladko skozi Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize...
Medtem ko se v Državnem zboru s koalicijsko večino določa proračunska prihodnost države v zadnjih dveh letih je pozornost domačih trobil državnotvornega diskurza nase navlekel predsednik vlade Borut Pahor, ki je predstavil svoj pogled na prvo leto mandata svoje ministrske ekipe. Predvsem za odtegnitev medijske pozornosti je sicer šlo, ker je bil premierjev pogled sicer pričakovano samovšečen, toda nepričakovano kratek in vsebinsko prazen predvsem glede neizvajanja koalicijske pogodbe, kar je ves minuli teden še posebej v nos šlo drugi največji vladni stranki. Toda ne glede tudi na aktualna razhajanja profesionalnih politikantov vladne upokojenske stranke, o kakršnikoli resni koalicijski krizi pač ne moremo govoriti, saj je v Državnem zboru danes že šel gladko skozi Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, kakih omembe vrednih težav pa ni za pričakovati niti s sprejemom vladnega predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti.
V kaki resni krizi ni torej niti sama Vlada domače Republike, pa čeprav se je v koaliciji nazadnje zapletlo ob denimo neuspelem poskusu uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije, k čimer sta se med drugim v koalicijski pogodbi ob nastopu mandata zavezala prav ta vlada in koalicija, veliko povsem na mestu pripomb pa je bilo tudi na ne ve se prav natančno po čem tako novo kadrovsko paradigmo, ki da jo vzpostavljata ta koalicija in vlada. Ker sicer premier z v Državnem zboru zavrnjenim predlogom vlade skladnim z zavezami iz koalicijske pogodbe in dejstvom, da je vladni predlog zavrnila tudi skoraj polovica poslancev stranke, ki jo vodi, pač ne more biti zadovoljen, je že napovedal, da si bo prizadeval za ponovno odločanje o tem vprašanju in da bo tudi sam več lastnega časa in energije v naslednjem mesecu ali dveh namenil prepričevanju poslancev, da sprejmejo argumente v prid nezdružljivosti poslanske in županske funkcije.
Kljub ostrim in povsem utemeljenim kritikam na račun takega delovanja in nespoštovanja vnaprej dogovorjenih političnih izhodišč, ki bi naj prinesle te spremembe, s katerimi naj bi ta koalicija prevetrila zatohlost političnega duha na Slovenskem, pa Borut Pahor ostaja optimist. Ocenjuje, da so problemi, ki smo jim sedaj priča v eni ali drugi stranki, problemi, ki vedno so in bodo v strankah, poslanskih skupinah in koalicijah ter ostaja prepričan, da lahko ta koalicija Slovenijo srečno pripelje kar do konca tega mandata.
Ali sta sicer premierjev optimizem in slepa vera v lastne prepričevalske sposobnosti in karizma politično utemeljena in dogovorjena, bo jasno takoj, ko se bodo na njegov nastop odzvali v drugi največji vladni stranki. Potem bo to jasno v nadaljnjih dveh mesecih, ko naj bi se poslansko odločanje o nezdružljivosti funkcij ponovilo, kot je to javno napovedal premier. Toda ne glede na proračunska popuščanja in druge interventne ukrepe, s katerimi se bo koalicijski vrh poskušal rešiti pri političnem življenju do konca zaupanega mu mandata, premierjevega optimizma gotovo ne delijo tudi finančno povsem neposredno prizadeti upokojenci, javni uslužbenci in prejemniki socialnih transferjev.
Da sta sicer tako interventno rovarjenje po že zakonsko določenih kriterijih rasti pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev kot splošna bivanjska raven za povprečnega človeka v po prepričanju predsednika vlade zadnje leto tako zelo dobro vodeni domovini nesprejemljiva, bo jasno in glasno prav tej koaliciji in Vladi povedano tudi na velikih in opozorilnih protestih, ki jih s podporo študentskih oblik organiziranja za soboto dopoldne pod geslom Za dostojanstvo pripravljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Študentska organizacija Slovenije je tako študente pozvala, da v duhu solidarnosti do zaposlenih, v kolikor je le možno, ne opravljajo študentskega dela v času napovednih stavk. Sicer lep in hvalevreden poziv, pa čeprav minimalna plača, kot jo zahtevajo domači sindikati, za marsikaterega študenta ostaja tudi s študentskim delom nedosegljivo bogastvo. Toda tudi minimalno plačo prejemajo zgolj zaposleni. Ključni problem domače republike, in to je moral priznati tudi predsednik vlade Borut Pahor, pa ostaja ravno tako kot v domovini tudi po vsej Evropski Uniji akutna brezposelnost.
Ker se bo število brezposelnih tudi na Slovenskem še povečevalo, bi sicer lahko rekli, da je v imenu gospodarske krize danes v državnem zboru izglasovana interventna omejitev rasti socialnih transferjev, politično modra odločitev. Toda z njo se vendarle preurejajo zakonsko določena in kar se da občutljiva razmerja, na katerih temelji trenutni domači socialni nemir. Slovenija pač ni dežela s svojim življenjem zadovoljnih ljudi, torej tako delavcev kot javnih uslužbencev in upokojencev. Tako sedanji prejemniki socialnih transferjev, kot tisti, ki bodo to še postali v letu 2010, pa že po definiciji ne morejo biti prav zadovoljni s tem, da so se sploh uvrstili v to kategorijo.
Na eni strani imamo torej s samim sabo in svojim delom zadovoljnega predsednika vlade Boruta Pahorja. Na drugi so nezadovoljne množice, ki zategovanja pasov v imenu gospodarske krize ne bodo prav več dolgo prenašale. Enako argumentov, da se zaradi danes v državnem zboru sprejetega zakona o interventnih ukrepih prejemki ne bodo nikomur znižali, temveč da se bodo povišanja zgolj zgodila počasneje in v manjši meri, kot bi se sicer, kot je podporo zakonu v imenu največje vladne stranke napovedal Luka Juri. Z danes sprejetim zakonom o interventnih ukrepih je namreč Državni zbor razveljavil poprej zakonsko določeno rast pokojnin, javnih plač in socialnih transferjev, s katero bi se naj izničila nekatera nesorazmerja in vsakoletni vpliv inflacije. Zaradi padanja vrednosti denarja in še zaradi rasti tekočih življenjskih stroškov bodo tako vaša javna plača, pokojnina ali pač socialni transfer vredni manj in se bodo realno gledano vsekakor znižali.
Optimizem in pričakovanja predsednika vlade o uspešnem zaključku zaupanega mandata tako niso upravičena. Oziroma vsaj na ničemer konkretnem ne temeljita. Danes sprejeti interventni dekreti pa so namenjeni predvsem političnemu preživetju te očitno nenačelne koalicije in vlade. Toda zagotovil, da ju bo tak stil vladanja, kot smo mu bili priča prvo leto mandata, še naslednje tri leta obdržal pri oblastniškem koritu, ni.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z neutemeljenimi interventnimi ukrepi in pretirano samovšečnostjo domače koalicije in Vlade v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>