OFF NAPOVEDNIK

Kamele so nevarne živali; to bi moral vedeti tudi premier Borut Pahor, preden je za dva primerka libijskemu polkovniku Moamerju Gadafiju odštel vrhunskega lipicanca. Če sta kameli različnih spolov in godni za reprodukcijo, se lahko zgodi tudi kaj podobnega kot v Avstraliji. Kamele niso ravno reprezentativna živalska vrsta na celini, ki je znana po svojih degeneriranih živalskih oblikah, kot sta kenguru in koala.

Nekaj kamel so tja pripeljali pred sto sedemdesetimi leti, v zadnjem času pa so se začele razmnoževati hitreje kot zajci in se že dosegle število okoli milijona. Črede se pri takem tempu podvojijo na vsakih sedem let. Včasih kamele tudi ponorijo. Potem se vključijo v bande in začnejo napadati ljudi. V vasi Docker Riverna na severu Avstralije se je zbralo kakih šest tisoč divjih kamel, ki uničujejo hiše in preganjajo ljudi. Ti zato raje ostajajo v hišah – kar jih je še ostalo. Zato bodo morali kamele poloviti lovci iz helikopterjev in jih postreliti.

Če premier Pahor naslednjič ne namerava par blondink – ali česar koli že – zamenjati za nekaj helikopterjev, mu svetujemo, da si izbere kakšno manj nasilno živalsko vrsto. Ali pa sploh kaj drugega, saj pravijo, da z živalmi ne smemo ravnati kot z blagom. Ker drugače prav lahko ponorijo.

Berete proti kamelam nastrojeni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Dobrih deset dni pred začetkom podnebne konference v Koebenhavnu najavljajo svoj prihod nanjo voditelji največjih držav onesnaževalk. Svojo prisotnost v deželi Danski je napovedal tudi ameriški predsednik Barack Obama. Na konferenco prihaja z obljubo o sedemnajstodstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 glede na leto 2005 in dolgoročnim ciljem osemdesetodstotnega zmanjšanja emisij do leta 2050. Vehementne obljube in napovedi pa bo Obama trosil na pamet in brez potrditve domačega senata, ki bo o podnebni zakonodaji odločal šele prihodnjo pomlad.

Prihod v Koebenhavn obljublja tudi kitajski premier Wen Jiabao, ki tako po lastnih besedah izkazuje pripravljenost Kitajske za sklenitev dogovora o nasledniku propadlega Kjotskega protokola. Podobno konkretnih napovedi in obljub kot Obama Wen ne daje.

Prisotnost na podnebni konferenci, ki bo potekala med sedmim in osemnajstim decembrom, je sicer potrdilo že petinšestdeset državnikov, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor. Kjotski protokol, ki ga bodo v obliki novega sporazuma skušali nadgraditi na Danskem, se izteče leta 2012. Kot je znano, zavezuje le sedemintrideset industrializiranih in tranzicijskih držav. Torej brez držav v razvoju in Združenih držav Amerike, ki protokola niso nikoli ratificirale.

Ameriški dolar je v tokijskem trgovanju padel pod raven sedeminosemdeset jenov, s čimer je ameriška valuta v primerjavi z japonsko na najnižji ravni po juliju 1995. Trgi se odzivajo na napovedi ameriške centralne banke Federal Reserve, da bo obrestne mere na izjemno nizkih ravneh obdržala še podaljšano časovno obdobje, kar vrednost dolarja potiska navzdol. Azijske države – predvsem Kitajska – zaradi padca dolarja, ki je včasih veljal za najtrdnejšo valuto, vse več varčujejo v zlatu; cena slednjega je prvič v zgodovini presegla 1195 dolarjev za unčo.

Kolumbijsko sodišče je nekdanjega vojaškega generala Jaimeja Humberta Uscateguia obsodilo na štiridesetletno zaporno kazen zaradi poboja več deset civilistov leta 1997. Uscateguijeve desničarske milice so v obdobju petih dni v oddaljeni vasici Mapiripan v provinci Meta pobile približno petdeset kmetov, njihova trupla pa razkosale in jih pometale v reko. Pokol v Mapiripanu je del krvavega političnega obračunavanja desničarskih Združenih obrambnih sil Kolumbije in marksistov, ki je zahtevalo na desetine tisoče življenj. Štirideset let zapora Uscateguiju, ki je svojo krivdo do zadnjega zanikal, je najvišja izrečena kazen vojaškemu oficirju v Kolumbiji doslej.

Začasni predsednik Hondurasa Robert Micheletti je v skladu z napovedmi pred predsedniškimi volitvami, ki bodo devetindvajsetega novembra, začasno odložil svoj mandat. Micheletti, ki je na oblast prišel z junijskim pučem zoper takratnega predsednika Manuela Zelayo, se bo vladanja vzdržal do drugega decembra. Državo bo v tem času vodil visoki državni uradnik Rafael Pineda Ponce, poveljstvo nad oboroženimi silami pa bo v dneh volitev v skladu z zakonodajo izvajala nacionalna volilna komisija. Junija izgnani predsednik Zelaya je že pred časom povedal, da prihajajočih volitev ne priznava.

Policija v Hongkongu preiskuje skupino iz spletnega omrežja Facebook, ki je člane pozivala k skupinskemu samomoru enaindvajsetega decembra tega leta. Skupina, ki je najverjetneje nastala kot interna šala, je privabila sto oseminosemdeset članov; ti so se strinjali z njenim načrtom. Potencialni samomorilci ali ne, zaplete se pri hongkonški zakonodaji, ki za vsakršno nagovarjanje k samomoru zahteva štirinajstletno zaporno kazen.

Madžarska vlada je sprejela uredbo, ki prepoveduje nošenje uniform skrajno desničarskega gibanja Madžarska garda. Madžarsko sodišče je sicer julija s pravnomočno sodbo odredilo razpustitev garde; ta šteje okoli tisoč članov in je bila ustanovljena pred dobrima dvema letoma. Kršitelji, ki bodo sodelovali v Madžarski gardi ali na javnih prireditvah nosili njeno uniformo, bodo predvidoma oglobljeni s približno sto šestinosemdesetimi evri kazni.

Evropski parlament se je odzval na skorajšnji začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in v skladu s tem sprejel spremembe poslovnika. Te upoštevajo povečanje števila poslancev, nove zakonodajne pristojnosti parlamenta in nov proračunski postopek. V evro-poslanske sedeže se bo z novo pogodbo usedlo dodatnih osemnajst poslancev iz dvanajstih držav. Novinci pa bodo imeli do ratifikacije dodatnega protokola o številu poslanskih sedežev, ki jo morajo izvesti vse države članice, le status opazovalcev. Z Lizbonsko pogodbo se večajo tudi pristojnosti Evropskega parlamenta. Te bodo po novem na praktično vseh področjih izenačene s pristojnostmi Sveta Evropske unije.

V okviru priprav na sobotno vseslovensko vstajo delavcev je Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije pripravila manifestacijo pod geslom »Dostojna minimalna plača je na pohodu«. Pohodnike od Prešernovega trga do Miklošičevega parka je spremljal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, ki je za naš radio o akciji povedal: