...krvavi teden na fakultetah po svetu...
...študentski protesti po Evropi se nadaljujejo...
...premalo žensk v znanosti...
Po poudarjanju, da vojska na fakultetah in ostalih prostorih univerze nima kaj iskati, se je zgodilo. Zgodil se je še en argument moči. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je v sredo, 25. novembra, eden izmed študentov z nožem zabodel profesorja, režiserja Jerneja Lorencija. Lorenci je bil prepeljan v ljubljanski Klinični center. Na srečo pa rane niso bile tako hude, da bi ogrožale njegovo življenje.
23. novembra pa so imeli krvavi četrtek tudi na Madžarskem. Na univerzi v Pecsu na jugu države je študent streljal na kolege in enega ubil, tri pa ranil. 23-letni študent farmakologije je začel streljati v prostorih Inštituta za biofiziko. Med sejanjem svinčenih krogel po prostorih Inštituta so bili študent, učitelj ter čistilec ranjeni, en študent pa je bil ubit.
Kaj se je dogajalo drugod, medtem ko se je na univerzah po srednji Evropi sušila kri? Statutarna komisija je na torkovi seji senata Univerze v Ljubljani predlagala spremembo statuta univerze, po katerem bi študentom pripadlo le enkratno koriščenje absolventskega staža. Senatorji so odločanje o predlogu preložili, hkrati pa so na visokošolsko ministrstvo naslovili zahtevo za čimprejšnjo prilagoditev zakona o visokem šolstvu.
Problematičen pa ni le Zakon o visokem šolstvu. Med evropskimi raziskovalci je samo 30 odstotkov žensk in le 18 odstotkov rednih profesoric, je pokazala raziskava Evropske komisije o enakosti spolov v znanosti. Slovenija se v raziskavi, imenovani She Figures, ki je objavljena vsake tri leta, omenja med državami z najnižjim deležem raziskovalk.
Čeprav število raziskovalk narašča hitreje kot število raziskovalcev - za 6,3 odstotka letno v primerjavi s 3,7-odstotno rastjo v obdobju 2002-2006 - in kljub povečanju odstotka ženskih doktoric znanosti pa zelo nizka zastopanost žensk v znanstvenih disciplinah in poklicih pomeni resen izziv za Evropo, ob predstavitvi poročila opozarja Evropska komisija.
Slovenija se v poročilu omenja kot ena izmed petih držav, v katerih se je delež raziskovalk na področju družbenih znanosti v primerjavi s prejšnjim poročilom zmanjšal, medtem ko je v vseh preostalih državah, vključenih v raziskavo, ta delež ostal enak ali pa se je povečal.
Da predolgo ne ostanemo v kotlu pod Alpami, skočimo še do naših južnih sosedov. Ti so ponovno zavzeli fakultete ter odprli fronto za avtonomijo terciarnega izobraževanja. Na Filozofski fakulteti v Reki so se študentje uprli prisilnemu legitimiranju. Študentom je namreč vodstvo fakultete preprečilo dostop na fakulteto, hkrati pa uvedlo obvezno legitimiranje. Odločitev o nadaljevanju blokade so sprejeli tudi na zagrebški Filozofski fakulteti ter na Filozofski fakulteti v Splitu. V torek, 24. novembra, se je v Zagrebu blokadi priključila še Fakulteta za politične vede. Študentje bijejo boj za brezplačen študij za vse ter nadaljujejo bitke, ki so jih začeli prejšnje študijsko leto.
Drugačna zgodba pa prihaja iz študentskih demonstracij iz ZDA. Univerza Kalifornije Berkley je namreč sprožila preiskavo, ker je policija izvajala agresijo nad študenti in delavci, ki so mirno protestirali za znižanje šolnin. Med protesti je policija v petek, 20. novembra, vdrla v prostore univerze in aretirala 40 študentov. Organizatorji poročajo, da so policisti s pendreki pretepali protestnike ter na njih streljali z gumijastimi naboji.
Aretacijam pa kar ni in ni konca. Kot smo že poročali, so v torkovi akciji v pokrajini Baskija v Španiji aretirali 34 mladih baskovskih aktivistov, ki se bojujejo za baskovsko neodvisnost. V policijski akciji je bilo opravljenih tudi 92 hišnih preiskav. Zapornike je španska policija zaprla v samice pod pretvezo, da so člani teroristične skupine. Po navedbah baskovskih virov, ni bila upoštevana domneva o nedolžnosti. Zaradi tovrstnih akcij španske policije se je po Baskiji razplamtelo več protestov. Protesti potekajo v več krajih, na šolah in univerzah.
O aktualnem dogajanju v Baskiji nam bo več povedal Mikel Valero:
O fah-idiotskih problemih z univerzo in s posledičnimi protesti poročajo tudi iz Nemčije in Avstrije. V Nemčiji so protesti usmerjeni predvsem v kritiko bolonjske reforme, ki jo enačijo s pri nas znanim usmerjenim izobraževanjem in ustvarjanjem področno-zapečkarskih, ozko usmerjenih jutrišnjih bedakov. Ti so kolateralna posledica organizirane nekompetentnosti. Kritika je usmerjena predvsem na dodiplomsko ter prvo podiplomsko stopnjo, ki sta vzrok za ustvarjanje novodobnih bebcev. Protesti v Nemčiji potekajo že več mesecev. Protestniki na ulicah zahtevajo več denarja, namenjenega izobraževanju ter reforme izobraževalnega sistema v terciarnem šolstvu. Zasedli so tudi več predavalnic po vsej državi, pogosti pa so tudi vpadi na tiskovne konference predstavnikov univerz in ministrstev, kjer izražajo svoje zahteve.
Slovenski študentje so se preko delavcev za višje štipendije borili na sobotnih množičnih demonstracijah. Demonstracij so se udeležili tudi upokojenci. Po besedah organizatorja se je na demonstracijah zbralo okrog 30.000 ljudi. Med drugimi se je tja prišel pokazati tudi minister za šolstvo in šport, Igor Lukšič.
Na koncu se vprašajmo: Kaj pa Univerza? Ta v četrtek praznuje 90 let od prvega predavanja. Julija 1919 je bil v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu sprejet zakon o univerzi v Ljubljani s teološko, pravno, filozofsko, tehnično in nepopolno medicinsko fakulteto. 31. avgusta so imenovali prvih 18 profesorjev, 12. novembra so izvolili rektorja in dekane, 3. decembra pa se je odvilo prvo predavanje.
V sklopu tedna univerze se bodo na Univerzi in njenih članicah zvrstili številni dogodki. Slavnostna seja senata Univerze v Ljubljani se je tako zgodila na dan današnji ob 11. jutranji. Slavnostni govornik na današnji seji je bil visokošolski minister Gregor Golobič. Podelili so tudi najvišje nazive in priznanja univerze. Častni doktorat je prejel nobelovec Jean-Marie-Lehn. Naziv častni senator pa je pripadel francoskemu pravnemu strokovnjaku Dominiqueu Breillatu, kemijskemu strokovnjaku Anthonyu G. Collinsu ter jezikoslovcu Erichu Prunču.
Univerzi čestitamo in jo pozdravljamo ter ji kličemo še na mnoga leta. Ob jubileju pa ji želimo tudi čim več avtonomije, čim manj neonacizma, neoliberalizma, bolonje in orožja ter čim več moči argumentov.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
V torek se nam obeta slavnostna akademija ob 90-letnici Univerze v Ljubljani. Akademijo bo ob 19. uri gostil Cankarjev dom. Dogajanje se ima odvijati v Gallusovi dvorani.
V primeru, da vam je bilo tudi novembra vroče, vam predlagamo, da se udeležite javnega posveta pred konferenco o podnebnih spremembah v Københavnu, ki se ima zgoditi v sredo, 2. decembra, ob 10. uri v Centru Evropa, na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Svojo modrost bodo po segrevajočih se horizontih delili Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Kranjc, Lidija Živčič, Igor Pribac ter Djordje Žebeljan. Razpravljavcem bo dirigiral Blaž Mazi.
Prav tako v sredo, spet v Centru Evropa, lahko med 16. in 19. uro poizveste, kako do pasivne hiše. V prvem delu vam bo magister Bojko Jerman, strokovnjak za energetsko učinkovito gradnjo in rabo obnovljivih virov energije, predstavil gradbeno-tehnične zahteve za pasivno gradnjo, prezračevanje, ogrevanje in hlajenje pasivnih gradenj. V drugem delu delavnice bo predstavnik Ekosklada predstavil možnosti subvencioniranja in predvsem ugodnega kreditiranja gradnje. V primeru, da razmišljate o gradnji in imate številna vprašanja tako o tehničnem kot finančnem vidiku, je ta delavnica kot nalašč za vas.
Da pa le ne ostanete popolnoma pasivni in v svoji hiši, pojdite na plenum, na Fakulteto za socialno delo, in sicer v sredo, 2. decembra, ob peti večerni. Tam lahko razpravljate o žgočih vprašanjih univerze.
V znak protesta proti aretaciji 34-ih baskovskih mladih aktivistov, se bo v torek ob 12:30 predala peticija španski ambasadi. Vsi, ki čutite solidarnost do svojih baskovskih kolegov, se zberite in zberete na Filozofski fakulteti ob dvanajsti uri.
V četrtek, 3. decembra, lahko častno shodite na častnem shodu na FDV-ju. Shodilo se bo v veliki dvorani FDV-ja ob dvanajsti uri.
Tisti, ki ne veste, kam s svojim časom, boste morali v Maribor. V četrtek, 3. decembra, bo namreč v dvorani Gustaf kulturnega centra Pekarne potekalo predavanje in pogovor na temo »Časovne Banke«. O trgovanju s časom vam bo na kraju več povedal Slavko Gaber – pobudnik časovne banke v Sloveniji.
Za vas krvavel ter v arestu sedel Franci I.
Komentarji
komentiraj >>