Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE SOUL MOVERS: On The Inside (Cool Time Records, 2009) (ponovitev 10. 12. '09 ob 00.30) (2121 bralcev)
Četrtek, 3. 12. 2009
bruc



The Soul Movers svoje korenine gradijo na zvočnih temeljih Memphisa iz konca šestdesetih let, ko je bil tam na pohodu pravi R&B. V kombinaciji z rockovskim in »beat« zvokom je nastala čvrsta glasbena kombinacija, ki na trenutke, predvsem zaradi bogate aranžmajske strukture, že zaide na teritorij jazza in celo popa. Vendar to ni prav nič moteče, prej obratno. (v celoti!)
* Letošnjo pomlad so z odličnim koncertom v Ljubljani popestrili avstralski New Christs. Kot verjetno veste, je Rob Younger osrednja osebnost te izvirne zasedbe. Ko sva prijetno kramljala o njegovem prvem legendarnem bendu Radio Birdman, je zatrdil, da jih ne bomo nikoli več videli skupaj. Bil sem nekoliko presenečen in hkrati šokiran, kajti Radio Birdman so pred tremi leti izdali prepričljiv povratni album »Zeno Beach«. No, Rob je razložil, da je njihov bivši kitarist Chris Masuak pravi kreten in da si ne želi nikoli več sodelovati z njim. Veliko lepše je govoril o drugem velikanu neodvisne rockovske scene, ki je bil prav tako nepogrešljivi člen Radio Birdman. Seveda to ni nihče drug kot izjemni rockovski kitarist Deniz Tek. Rob Younger je povedal, da se je Deniz po ločitvi ponovno sestavil in si poiskal novo življenjsko sopotnico. Napovedal je njun zanimiv glasbeni projekt The Soul Movers in zatrdil, da bomo presenečeni nad soulovsko začinjeno glasbo. Nocoj je priložnost, da predstavimo glasbene rezultate njunega svežega prijateljstva.

Lizzie Mack in Deniz Tek sta k sodelovanju povabila še enega bivšega člana Radio Birdman, klaviaturista Pipa Hoylea, basista Andyja Newmana in odličnega bobnarja Calvina Welcha. Vse se je odvijalo izjemno nepredvidljivo in hitro. Najprej so posneli »single«, na katerem se je znašla odlična obdelava klasike »Baby I Love You«, ki jo poznamo v originalni izvedbi nepozabne Arethe Franklin. Na drugi strani »singla« je bila njihova originalna skladba »Piece O'Me«. Navedeni »single« je bil povod za interaktivno reakcijo sodelujočih glasbenikov, ki so se spontano povezali v celoto in v dobrih šestnajstih dneh posneli vseh dvanajst skladb obravnavanega albuma. Snemanje je potekalo v Melbourneu, natančneje v »Hothouse Studios«. Rezultat te spontane, čustvene in neposredne soulovske akcije je več kot odličen. Lizzie Mack je prispevala večino avtorskih skladb, ki so jih znali aranžmajsko in izvedbeno oplemenititi stari mački avstralskega rock'n'rolla. Album je nabit s čustveno energijo partnerskih odnosov. Skladbe o izgubljeni ljubezni, koncu, obupu in odkrivanju novih čustvenih isker so nabite z izjemno lirično čutnostjo, ki pride resnično do izraza skozi razgibano vokalno interpretacijo Lizzie Mack.

The Soul Movers svoje korenine gradijo na zvočnih temeljih Memphisa iz konca šestdesetih let, ko je bil tam na pohodu pravi R&B. V kombinaciji z rockovskim in »beat« zvokom je nastala čvrsta glasbena kombinacija, ki na trenutke, predvsem zaradi bogate aranžmajske strukture, že zaide na teritorij jazza in celo popa. Vendar to ni prav nič moteče, prej obratno. Deniz Tek je skladbe oplemenitil s svojo unikatno kitarsko tehniko in »detroitsko« kitarsko ostrino, kar pomeni da je celota navdahnjena z veliko mero razgibane rockovske dinamike. Poleg čudovitega glasu Lizzie Mack, vedno odličnega Deniza Teka in dinamičnih klaviatur Pipa Hoylea, me je na albumu najbolj navdušilo bobnanje Calvina Welcha. Tako superiornega malega bobna v rockovskih zasedbah ne slišimo vsak dan. Vsi pa vemo, vsaj predvidevam tako, da sta prav odličen bas boben in mali boben bistveni element vsakega prepričljivega glasbenega izraza. Prav to je bistvena vrlina albuma »On The Inside«. Zame je funky soul hit prav skladba »Low and Slow«, ki še najbolj neposredno dokazuje navedene lastnosti. Če k vsemu dodamo še vse čudovite vložke spremljevalnih vokalov, tolkal in saksofonov ter dovršeno produkcijo, lahko brez zadržkov zatrdimo, da gre za super album. The Soul Movers navdušujejo z zrelim pristopom odraslih glasbenikov, ki vedo, kaj hočejo in to počnejo z velikim občutkom, lahkotnostjo in neobremenjenostjo. Z dvema besedama bi lahko njihovo početje označili kot zrel hedonizem.

pripravil Brane Škerjanc


Komentarji
komentiraj >>