OFF NAPOVEDNIK

Zlo prve svetovne vojne in izključna uradna krivda Nemčije zanj v obliki reparacij še vedno obtežuje nemško vest. Vojna odškodnina, enostransko določena v Versaillesu, tudi več kot devetdeset let po koncu vojne še ni poplačana, Nemci pa se bodo za enega od dveh največjih grehov v svoji zgodovini finančno kesali še slabo leto.

Šestinpetdeset milijonov evrov obresti in preostale vojne odškodnine naj bi Nemčija predvidoma odplačala do tretjega oktobra prihodnje leto, njeni prebivalci pa verjetno, potem ko še skoraj stoletje po njem plačujejo zanj, pošteno preklinjajo imperializem svojih političnih pradedov.

Da je tako, pa je največ kriv drugi, še hujši nemški greh – druga svetovna vojna. Po njej, leta 1952, so namreč zahodne sile Nemčiji zaradi ozemeljskih izgub zamrznile plačevanje reparacij. Za slabih štirideset let. Po združitvi obeh Nemčij so stari računi prišli ponovno na plan, z obrestmi pa obsegali takšno vsoto, da jo mora država odplačevati dobrih dvajset let. Devetnajst jih je že preteklo, v tistem preostalem pa bodo imeli Nemci več kot dovolj priložnosti za nova kesanja za vse povzročene hudobije.

Vi pa berete neskesani in z večno odškodnino kaznovani OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Afganistan bo do polovice naslednjega leta bolj poln za trideset tisoč ameriških vojakov, ameriške sile pa se bodo iz države začele umikati v letu 2011. Takšno odločitev je po trimesečnem cincanju na vojaški akademiji West Point obelodanil predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama. S tem je na eni strani utišal republikanske jastrebe, na drugi pa pomiril liberalnejše demokrate in vso širšo javnost, ki zahteva čimprejšnji umik ameriških čet izpod Hindukuša. S povečanimi silami in novo afganistansko strategijo naj bi sile Nata v osemnajstih mesecih zlomile talibski upor, hkrati pa dovolj izurile afganistansko vojsko, da bi sama prevzela nadzor nad državo. Prav hitrejše urjenje afganistanskih vojakov naj bi bila ena od poglavitnih nalog dodatnih ameriških enot.

Na Obamove napovedi se je hitro odzval tudi uradni Kabul. Afganistansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da prihod dodatnih vojakov pozdravlja, nasprotno pa talibi sporočajo, da bodo nove sile ZDA pričakali z okrepljenim bojem. Nad novimi četami v državi naj ne bi bili pretirano navdušeni niti Afganistanci, ki se bojijo še večjega in dolgotrajnejšega nasilja.

Obamova nova afganistanska strategija je pri domačem strokovnjaku za mednarodne odnose in profesorju na Fakulteti za družbene vede Milanu Brglezu pustila mešane občutke:



Brgleza smo vprašali tudi, ali se mu zdi napoved o začetku umika ameriške vojske leta 2011 iz Afganistana realna?



Pomoč pri kvazistabilizaciji Afganistana pa Obama pričakuje tudi od zaveznic v Natu. Njegov generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen je vzhičen že izrazil pričakovanje, da bodo druge članice severnoatlantskega zavezništva prispevale skupaj vsaj pet tisoč (5000) vojakov, hkrati pa vse pozval naj sledijo zgledu Združenih držav. Doslej ga je ubogala že Velika Britanija, ki je obljubila novih petsto vojakov, svoje dodatne sile pa naj bi v nemirno državo poslali tudi Južna Koreja in Japonska.

Avstralija tudi po drugem glasovanju v senatu ostaja brez tako imenovanega klimatskega zakona, ki določa zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za četrtino do leta 2020. Koaliciji pri glasovanju ni pomagala niti podpora dveh opozicijskih senatorjev, za vnovičen padec zakona pa je kriva tudi rošada na mestu predsednika opozicijske Liberalne stranke. Odstavljenega voditelja Malcoma Turnbulla, ki je napovedal podporo zakonu, je dan pred glasovanjem nasledil - do vladnega predloga skeptičen - Tony Abott. Glavni argument nasprotnikov zakona je, da utegne ogroziti vitalnost avstralskega gospodarstva. Zagovorniki zakona pa opozarjajo, da je Avstralija ena glavnih svetovnih onesnaževalk. Predsednik vlade Kevin Rudd je novo glasovanje o zakonu napovedal za naslednje leto.

V Indiji potekajo regionalne volitve, maoistični aktivisti pa v tem času na svojo politiko opozarjajo predvsem z nasilnim bojem. Oblasti v državi Džarkhand trdijo, da so njihove protipehotne mine ubile najmanj tri indijske vojake, eksplozije pa so bile zaznane tudi na različnih območjih v predelu Giridih. Za varnost med volitvami, ki bodo potekale do osemnajstega (18.) decembra, v Džarkhandu sicer skrbi več kot štirideset tisoč (40.000) predstavnikov varnostnih sil. Maoisti si za komunistično politiko prizadevajo po vsej Indiji, njihov več kot dvajsetletni boj za prevlado pa je doslej zahteval več kot šest tisoč (6000) življenj.

Evropske parlamentarce je obiskal egiptovski zunanji minister Ahmed Abu Gheit in jih opozoril na nedovoljeno gradnjo izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Gheit je Evropsko unijo pozval, naj zoper nedovoljene gradnje stopnjuje pritisk na Izrael v obliki popolne ustavitve gradnje. Egiptovski zunanji minister se je ob tem zavzel za Palestinsko državo, z evropskimi poslanci pa je govoril še o Iranu, Afganistanu in referendumskem »NE« gradnji minaretov v Švici.

Švicarski parlament je s stooseminpetdesetimi glasovi glasovi za izvolil Doris Leuthard za novo predsednico države. Leuthardova, doslej gospodarska ministrica, bo na čelu države nasledila Hans-Rudolfa Merza in funkcijo opravljala v letu 2010. Mesto predsednika, ki je častno, v Švici sicer vsako leto za obdobje dvanajstih mesecev zasede eden od sedmih ministrov v zveznem svetu. Doris Leuthard je tretja predsednica v zgodovini Švice, prva ženska na tem položaju je bila izvoljena leta 1998.

Predsednik vlade Borut Pahor je štiri dni po protestih v centru prestolnice sprejel predstavnike sindikatov. Ti so premieru sicer že v ponedeljek posredovali svoje zahteve – dvig minimalne plače na šeststo evrov in umik nekaterih spornih predlogov glede pokojninske reforme – tokrat pa so ga o njih ponovno obvestili. Sindikati so Pahorja opozorili tudi na odsotnost socialnega dialoga.

Mariborska mestna občina in Policijska uprava Maribor sta s posebnim protokolom formalizirala sodelovanje mestne redarske službe Mestne občine in mariborske policije. O podpisu protokola smo spregovorili z vodjo mariborskega mestnega redarstva Danijelom Železnjakom.