Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BASSEKOU KOUYATE & NGONI BA: I Speak Fula (Out/Here Records, 2009) (ponovitev 13. 12. '09 ob 00'30) (2394 bralcev)
Nedelja, 6. 12. 2009
zoranp



Skoraj natančno po dveh letih se v tej oddaji ponovno srečujemo z novim albumom izjemnega malijskega mojstra igranja na ngoni Bassekouja Kouyateja. Sredi decembra 2007 smo predstavili njegov prvenec »Segu blue«, posnet tistega leta z ansamblom istega imena Ngoni ba, ki je bil potem v najpomembnejših izborih tistega, kar je tisto leto izšlo na področju t.im. »svetovnih godb«, prepoznan za najboljšega. . Zdaj se na diskografsko prizorišče vrača z novo mojstrovino. (v celoti!)

* Skoraj natančno po dveh letih se v tej oddaji ponovno srečujemo z novim albumom izjemnega malijskega mojstra igranja na ngoni Bassekouja Kouyateja. Sredi decembra 2007 smo predstavili njegov prvenec »Segu blue« (izg. segu blu), ki ga je posnel tistega leta z ansamblom istega imena, kot ga ima tudi tokrat; z Ngoni ba. Album je bil potem v najpomembnejših izborih tistega, kar je omenjeno leto izšlo na področju »svetovnih godb«, prepoznan za najboljšega. Bassekou Kouyate pa je bil prav zaradi njega prepoznan kot najpomembnejši afriški glasbenik leta ter nagrajen z BBC Radio 3 World Music Award za leto 2007. Zdaj se na diskografsko, v prihodnjem letu pa tudi na koncertno prizorišče vrača z novo mojstrovino.

Običajno s skrbjo, pogosto celo s skepso, da jim bo še enkrat uspelo, čakamo na druge albume tistih, ki so s prvencem takoj briljirali ter se z njim na svojem področju ustvarjalnosti bliskovito povzpeli na sam vrh prepoznavnosti in globalnega spoštovanja. Pri Bassekouju Kouyateju pa ni bilo tako. Vse od prvenca je bilo prisotno prepričanje, da bo nadaljevanje še boljše. To prepričanje ter z njim povezana pričakovanja je namreč ves čas spretno vzdrževal s številnimi, vedno boljšimi, izvedbeno močnimi koncerti, ki jih je vztrajno bogatil z novim gradivom. V tem kontekstu bi z albumom »I Speak Fula« lahko še tudi počakal; nismo ga še potrebovali, saj se Bassekoujev zagon, ki se je začel z »Segu blue«, še ni utrudil. A po drugi strani se je ta album dogodil ob ravno pravem času, saj se mu pozna, da je njegov avtor izkoristil prav omenjeni zagon in izjemno uigranost matične skupine v trenutku, ko se je še pred iztekom roka uporabe prejšnjega odločil za snemanje novega. H kompaktnim Ngoni ba ter k njegovim v glavnem že na koncertih dodelanim novim skladbam je bilo treba samo še poiskati markantne goste, ki so s svojimi prispevki vse doseženo samo še nadgradili.

»I Speak Fula« je med drugim tudi album gostov. Izmed enajstih – pravzaprav dvanajstih, če štejemo še skriti bonus – skladb jih je samo pet, ki jih odigra matična skupina sama. Z izjemo ene, ki je njegova priredba tradicionalne bamanske, so vse Bassekoujevo avtorsko delo. Ngoni ba je tudi tokrat akustični septet: kvartet štirih različnih ngonijev, okrepljen z dva tolkalcema in seveda s pevko Amy Sacko pred njimi. Med gosti sta spet legendarni malijski pevec Kasse Mady Diabate ter pevec in predvsem eden največjih živečih mojstrov igranja na tradicionalne sahelske gosli soku Zoumana Tereta. Potem so zraven eden najboljših igralcev na koro Toumani Diabate, električni kitarist Vieux Farka Toure ter manj znani mojster tradicionalnega glasbila kamele'ngoni Harounu Samake – vsi trije se pojavijo v po dveh skladbah. Bassekou je k izvedbi posameznih skladb pritegnil še kakšnega dodatnega tolkalca, v enim pa je dovolil zapeti svojemu mlajšemu bratu Andri Kouyateju, ki je sicer izvrsten igralec na basovski ngoni in ga je nekaj časa tudi igral v zasedbi Ngoni ba. Ne manjka tudi nekaj izbranih spremljevalnih glasov.

Skladbe za ta album so najprej posneli v zdaj že slavnem studiu Bogolan v Maliju, dokončali pa so ga v Londonu. Prav nič odveč ne bo, če omenim, da je precejšen del producentskega dela opravila znana publicistka in ena boljših poznavalk zahodno afriške popularne glasbe Lucy Duran, ki je tudi sodelovala pri pisanju spremnega besedila k albumu in pojasnil k posameznim pesmim. V njihovi vsebini tokrat prevladujejo splošno zgodovinske in družinske teme, nekaj pa jih je tudi z družbeno okoljsko ozaveščujočo tematiko. Na nek način je takšna že uvodna »I Speak Fula«, ki je dala albumu naslov – in ki ste jo že slišali. Bassekou je zanjo uporabil motiv pesmi ljudstva Bamana »Koreduga«, ki je sicer izvorno izrazito plesen komad, ter nanj priredil besedilo, ki stavi na sožitje različnih malijskih ljudstev; v tem primeru na sožitje med ljudstvi Bamana in Fula. Vsebinsko sorodna ji je pesem »Musow«, ki je sicer tokrat ne boste slišali, ker smo jo na tem radiu že predvajali; posvečena je položaju malijskih žensk. Kar nekaj pesmi se ukvarja z malijsko, natančneje, bamansko starejšo zgodovino, ki je imela svoje slavne bojevniško-vladarske vrhunce v 17. in 18. stoletju.

Seveda so tudi v teh pesmih prepoznavne vzporednice z malijsko aktualnostjo. Kar štiri pesmi pa je Bassekou posvetil svoji družini. Eno boljših pesmi na albumu »Saro«, v kateri odigra prepoznavno vlogo električna kitara Vieuxa Farke Toureja, je posvetil svojemu mlajšemu bratu Boubacarju »Saru«, ki pa je samo nekaj dni potem, ko je bila pesem posneta, preminil v nesreči z motorjem. Zato je tudi sam album posvečen spominu nanj. Zaključno pesem albuma »Moustapha« je posvetil svojemu preminulemu očetu, za pesem »Falani« je našel navdih v spominih na svojo mater, pesem z zgovornim naslovom »Amy« pa je posvetil svoji ženi Amy Sacko, ki je seveda tudi pevka v njegovi skupini in na tem albumu. Zanimivo je, da je Zoumano Tereto, ki je sicer bolj poznan kot mojster igranja na tradicionalne gosli soku, in ne toliko kot pevec, zaprosil, da opoje prav to pesem.

pripravil Zoran Pistotnik



Komentarji
komentiraj >>