Ob 7:05

Rojstvo Franceta Prešerna

Glavni dogodek za slovensko narodno zgodovino, ki se je zgodil tretjega decembra, je nedvomno rojstvo Franceta Prešerna. France se je prav na ta dan pred dvestodevetimi leti rodil v Vrbi, tisti prelepi vasi na Gorenjskem, kjer hiša očeta še vedno stoji. V to svrho bodo slovenske kulturne ustanove danes odprle svoja vrata. Predstave, razstave, koncerti, predavanja, delavnice in še kaj bodo na ta dan brezplačno dostopne za vse, kulture željne prebivalce. Za tiste zamudnike, ki ne vračate knjig tako kot veli postava pa iz Narodne in univerzitetne knjižnice sporočajo, da boste danes knjige lahko vračali brez plačila zamudnine.

Dogodki na današnji dan

Ker pa nas goljfiva kača speljuje v svet, poglejmo kaj ostalega se bo na današnji dan še dogajalo. Društvo za teorijo in kulturo hendikepa bo odprlo razstavo o programu z naslovom Neodvisno življenje hendikepiranih in pomen osebne asistence v vsakdanjem življenju. Policisti bodo v Kopru splavili in krstili novi policijski čoln. Tokrat jim nedvomno želimo več sreče. Bivši zunanji minister Dmitrij Rupel pa bo predstavil novo knjigo, z naslovom Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil.

Prvi negativni odzivi na Švicarski referendum

Pričakovan odziv na švicarsko prepoved gradnje minaretov že prihaja iz Turčije. Tako je turški minister za evropske zadeve Egemen Bagis pozval k bojkotu švicarskih bank. Podobno mnenje imajo tudi v uredništvu sirijskega državnega časopisa, kjer pozivajo k bojkotu švicarskih izdelkov. Tudi pričakovano pa Švico označujejo kot rasistično demokracijo. Prvotno pozivanje k strpnosti s strani večine muslimanskih držav je tako že zamenjala nekoliko ostrejša retorika.

Peterica Britancev izpuščenih

Peterico britanskih mornarjev, ki so jih pred dobrim tednom zajele Iranske oblasti, so včeraj iz iranskih zaporov le izpustili. Mornarji, ki so v iranske ozemeljske vode verjetno zašli nevede, niso pripadniki angleške mornarice. Z jadrnico je peterica želela sodelovati na regati v Dubaju. Iranske oblasti so ob izbruhu te manjše afere Britansko vlado obtožile, da dviguje prah za prazen nič.

Ob 8:05

Obletnica nesreče v Bhopalu

Pred petindvajsetimi leti se je v tovarni pesticidov v indijskem Bhopalu zgodila najhujša industrijska nesreča v zgodovini. V zrak je takrat ušlo štirideset ton strupenega plina, zaradi katerega je umrlo dvajset tisoč ljudi. V mestu Bhopal vode še danes vsebujejo desetkratne vsebnosti pesticidov. Žrtve takratne nesreče pa še danes trpijo za posledicami. Krivec za tragedijo še vedno ni znan. Podjetje, ki je takrat vodilo tovarno pesticidov, pa je vsakemu preživelemu prebivalcu mesta namenilo zgolj tristo štirideset (340) evrov.

Zelayi še en NE

Honduraški kongres je z veliko večino zavrnil možnost, da bi odstavljeni predsednik Manuel Zelaya odslužil še preostala dva meseca v pisarni. Kar sto enajst od sto petindvajsetih kongresnikov je glasovalo proti predlogu odstavljenega predsednika. Na nedeljskih predsedniških volitvah je sicer zmagal Profirio Lobo. Volitev pa Zelaya in nekaj južnoameriških držav ne priznavajo.

Maroška vlada in potni listi

Zanimivo taktiko pri prepričevanju posameznikov o svoji verziji resnice je ubrala maroška vlada. Tako se na letališču na španskih Kanarski otokih še vedno nahaja aktivistka Aminatou Haidar, ki se zavzema za priznanje neodvisnosti zahodne Sahare. Ker po svetu gospa potuje z maroškim potnim listom, so ji le tega maroške oblasti zaplenile. Za vrnitev potnega lista in tako možno vrnitev v Maroko pa oblasti zahtevajo opravičilo gospe Haidar, ki na letališču gladovno strada že dobra dva tedna. Španija je Zahodno Saharo anektirala leta 1975. Gospa Haidar je za svoja mirovna prizadevanja pri mirni odcepitvi Zahodne sahare preteklo leta dobila nagrado Roberta F. Kennedya.

Srečanje religij v Sydneyu

V Avstralskem Sydneyu poteka eno največjih srečanj različnih religij. Parlament svetovnih religij se bo udeležilo več kot osem tisoč ljudi, najbolj znani udeleženec pa bo nedvomno Dalai Lama. Poleg budistov, se srečanja udeležujejo še rabini, hindujski filozofi, predstavniki islama in različnih katoliških ločin. V ospredju pogovorov bo odnos islama in zahodne kulture.

Ob 9:05

NASIN znanstvenik proti Koebenhavenskemu srečanju

Znanstvenik James Hansen, ki vodi Nasin inštitut za preučevanje vesolja, je pred prihajajočim Kopenhagenskim vrhom o klimatskih spremembah obsodil pripravljenost svetovnih vlad na soočenje s problemom globalnega segrevanja. Pristop k zmanjševanju izpustov v ozračje naj bi bil po njegovem mnenju povsem napačen in bi bilo bolje, če sporazum pade. Kot pravi sam so kompromisi, ki jih predlagajo posamezne države in trgovanje z emisijami slab nadomestek za resne strukturne spremembe svetovnega gospodarstva, ki bi se morale že dogajati.

New York proti istospolnih porokam

New Yorški senat je zavrnil zakon, ki bi dovoljeval istospolne poroke. Osemintrideset proti štiriindvajsetim senatorjem je zavrnilo zakon, kljub temu da država New York velja za eno bolj demokratičnih znotraj Združenih držav. Tako je v celotnih Združenih državah do sedaj zgolj sedem držav legaliziralo istospolne poroke. Odločitev senatorjev v New Yorku je dokaj presenetljiva, saj ima demokratska stranka v senatu tesno večino.

Rusija opozarja Američane

Ruski ambasador v Afganistanu Andrey Avetisyan je podprl novo strategijo ameriškega predsednika Baracka Obame, a istočasno opozarja, da Američanom grozi podobna usoda kot Rusom v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ob tem je napovedal povečano vlogo Rusije v prihodnosti, kar pa ne pomeni, da bo Rusija ponovno vojaško posredovala v državi pod Hindukušom.

Proti Hasanu vložena obtožnica

Nidal Hasan, ki je petega novembra v oporišču Fort Hood ubil trinajst ljudi, je obtožen naklepnega umora. Najvišja možna dosojena kazen je smrt. Hasanu seveda ostaja tudi možnost, da se razglasi za neprištevnega. Obrambo Hasana je prevzel bivši vojaški sodnik John Galligan, ki je potrdil, da se bo Hasan branil z neprištevnostjo.

Ob 10:05

Raziskave na izvornih celicah

Potem, ko je George Bush pred osmimi leti prepovedal raziskovanje izvornih celic človeških zarodkov, je sedanji ameriški predsednik Barack Obama dovolil tovrstne raziskave. Znanstveniki bodo tako trinajst nizov izvornih celic pričeli secirati v New Yorku in Bostonu. Nacionalni inštitut za zdravje obravnava še šestindevetdeset prošenj za raziskavo izvornih celic. Ameriški zvezni proračun za tovrstne raziskave predvideva enaindvajset milijonov dolarjev.

Srbija kupuje Bar

Konzorcij srbskih podjetij se s pomočjo države pogaja za možnost nakupa ali zakupa črnogorskega pristanišča Bar. Finančni minister Mlađan Dinkić je potrdil načrte vlade, ki nakup luke označuje kot strateški interes Srbije. Za nakup luke so še bolj kot v vladi zainteresirani pri največjih podjetjih. Z nakupom luke pa bo država skušala tudi zmanjšati deficit v zunanji trgovini. Poleg nakupa pristanišča bi morala nato Srbija še zgraditi avtocesto in obnoviti železnico do tega jadranskega mesta.

Brammertz bo predstavil poročilo pred VS

Serge Brammertz bo danes pred varnostnim svetom Združenih narodov predstavil poročilo o sodelovanju držav bivše Jugoslavije z mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. V tem poročilu naj bi Srbija dobila boljšo oceno kot v zadnjem poročilu, kljub temu pa še ne vemo, ali bo spravljivejši ton poročila prepričal Nizozemsko, da umakne blokado na trgovinski sporazum, ki ga je Evropska unija podpisala s Srbijo. Nizozemska za umaknitev blokade še vedno zahteva aretacijo Ratka Mladića.