OFF NAPOVEDNIK

Zgodba iz učbenika zgodovine, ki se tekom časa in prostora ponavlja znova in znova, tokrat prihaja iz Gvineje. Že pred meseci je vojaška hunta uspešno odstavila parlament in predsednika ter prevzela oblast pod pretvezo vzdrževanja demokratičnih institucij. Pod vodstvom začasnega predsednika Mousso Dadisa Kamaraja je vojaški ceh obljubljal svobodne volitve in prestop v naslednjo fazo demokratizacije države. A kot vedno je oblast vojaški kasti prirasla k srcu in obljube o svobodnih volitvah so izginile nekam v ozadje. Posledično se je zgodil septembrski protest opozicije, kjer je v potokih krvi usahnilo marsikatero življenje.

Zgodba ima zato pričakovano nadaljevanje. Po pritisku mednarodne skupnosti in preiskavi poboja se je vojaška kasta razdelila. Predsednik Kamara je s prstom pokazal na polkovnika Abubakarja Diakito, ki je v strahu za svoj položaj in svojo glavo v jezi ustrelil začasnega predsednika. Kamara je zdravniško pomoč poiskal v Maroku, njegov nesojeni atentator pa v begu v neznano. Danes vojaška hunta zagotavlja, da podpredsednik uspešno začasno vodi državo, da je lov za atentatorjem v teku in da vrnitev predsednika Kamaraja ni vprašljiva.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki že zbira prispevke za novega izgnanega afriškega diktatorja.

OFF PROGRAM

Volilna nedelja v Romuniji še ni podala odločilnega odgovora o zmagovalcu, saj predsedniška kandidata, sedanjega predsednika Traiana Basescuja in socialdemokratskega tekmeca Mirceo Geonao, po preštetih devetindevetdeset odstotkov glasov loči zgolj slab odstotek. Kljub temu, da bodo najverjetneje odločilni glasovi iz tujine, sta oba kandidata že razglasila zmago. Enoznačen odgovor pa so podale predsedniške volitve v Boliviji, kjer je dosedanji predsednik Evo Morales prejel enainšestdeset odstotkov glasov. Istočasno so potekale volitve tudi v zgornji dom parlamenta, kjer vzporedni rezultati nakazujejo na zmago Moralesove stranke in s tem poraz opozicije, ki je zgolj v senatu imela večino glasov. Morales je že obljubil večji nadzor nad naravnimi surovinami in njihovim izkoriščanjem.

Neuspešen poskus izvolitve novega predsednika pa se je zgodil v Moldaviji, kjer predsednika voli parlament. Zaradi nasprotovanja opozicijske komunistične stranke je padel že četrti poskus izvolitve. Državljani bodo tako verjetno od aprila že tretjič volili celoten parlament, kjer se proevropska in komunistična stranka ne zmoreta dogovoriti o skupnem kandidatu. Nov zakon o volitvah pa je sprejel iraški parlament, ki s tem omogoča izvedbo parlamentarnih volitev v začetku prihodnjega leta. Datum za volitve v tristo petindvajset (325) članski spodnji dom sicer še ni določen, a se z njim začasno končuje dvomesečna politična kriza v državi.

Filipinske oblasti po masakru sedeminpetdesetih (57) ljudi v provinci Maguindanao prevzemajo oblast od lokalnih politikov. Policija in vojska sta pričeli z vojaško akcijo proti podpornikom klana Ampatuan, iz katerega izhajajo politični voditelji province. Zaradi skupine več kot tri tisoč oboroženih mož so oblasti razglasile izredne razmere. Prav tako pa iz province že poročajo o prvih oboroženih spopadih. Kritiki zvezne oblasti v Manili razglasitev izrednih razmer in vložitev obtožnice o uporu proti državi že označujejo za poskus oprostitve vodij klana. Obstaja namreč velika verjetnost, da bo država upornike oprostila dejanj, za katere bi bili pred rednim sodiščem nedvomno obsojeni.

Novice iz Irana so zaradi prepovedi poročanja o protestih težko dostopne, a iz območja teheranske univerze poročajo o protestih študentov. Proti protestu študentov, ki vsako leto obeležijo poboj kolegov iz leta 1953, naj bi nastopile policijske enote in Revolucionarna garda. Oblasti se nedvomno bojijo, da opozicija izkorišča vsakovrstne obletnice in proteste za obnovitev vprašanja o volilnih goljufijah. Študenti vsako leto obeležijo poboj študentov, ki se je zgodil ob protiameriških protestih. Pred tokratnim shodom so oblasti prebivalcem Teherana onemogočile uporabo interneta.

Ob obletnici uboja Aleksandra Grigoropoulosa, ki sta ga pred letom dni ustrelila policista, so v Grčiji ob protestih ponovno izbruhnili tudi spopadi. Nočni spopadi med protestniki in policijo sicer niso bili tako siloviti kot lansko leto, kljub temu pa je policija pri umirjanju tudi agresivne množice, ki je proti policistom metala molotovke in kamnite projektile, uporabila solzivec. Protestniki so zavzeli Politehnično univerzo, ki ima že dolgo zgodovino bojev z oblastjo. Geslo letošnjih protestov je »ne bomo pozabili, ne bomo oprostili.« Protestov so se udeležile tudi skupine iz nekaterih evropskih držav. Kljub želji nove vlade, da policija ne bi obračunavala s protestniki, so policisti ponovno uporabili sporne fizične in preventivne ukrepe. Tako so že pred protesti preventivno aretirali nekaj sto posameznikov.

Govorili smo z grškim novinarjem Takisom Mikasom, ki je za naš radio povedal kako komentira nasilne proteste:

V Kőbenhavnu se je pričela dolgo pričakovana konferenca o klimatskih spremembah, na kateri pričakujejo obisk delegatov iz sto dvaindevetdesetih (192) držav. Pretirana označba za najpomembnejšo konferenco v zgodovini človeštva bo trajala prihodnja dva tedna. Že pred pričetkom konference pa je prišlo do velikega prepada med državami, ki načelno podpirajo družbene in gospodarske spremembe, in državami, ki se ne želijo odpovedati gospodarskemu napredku.

Med države, ki so se zavezale, da bodo zmanjšale izpust CO2 v ozračje, je zadnja vstopila tudi Južnoafriška republika; ta bo do leta 2020 izpuste zmanjšala za štiriintrideset (34) odstotkov. O pomembnosti dogodka pa nedvomno priča medijska pokritost konference, saj je več kot petdeset časopisov v petinštiridesetih državah enotno besedilo o konferenci postavilo na prvo stran. Več o konferenci in slovenski udeležbi pa lahko zveste po popoldanskem Kroffu ob osemnajsti uri, ko bo na sporedu intervju z operativnim vodjo slovenske delegacije v Kőbenhavnu, Andrejem Kranjcem.

Ob sedemnajsti uri bo v okviru različnih dogodkov po svetu v Ljubljani, v Centru Evropa potekala javna razprava strokovnega svet Slovenske demokratske stranke, ki jo pripravlja evroposlanka Romana Jordan Cizelj. Z njo smo spregovorili o nalogah, ki bi jih morala izpolniti slovenska vlada:

Po zapletu s financiranjem in izdelavo posebnega projekta za rudarska dela v rudniku v Hudi jami ponovno nadaljujejo z deli. Delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik bodo uredili zračenje in napeljali elektriko in vodo. Pred nadaljevanjem del je rudarska inšpektorica naložila pripravo posebnega projekta, saj se je obseg del ob odkrivanju žrtev močno povečal. Vladni program predvideva ureditev vojnega grobišča Huda jama, a se pri tem še odločajo, ali bo grobišče urejeno znotraj jamskih prostorov ali pa bo potreben poseben prekop. Po predvidevanjih je v rovih Hude jame več kot dva tisoč petsto trupel.

Da Evropska unija ni zgolj uradniški mastodont, pa želi dokazati s svojo jezikovno politiko, kjer skuša enakopravno predstavljati vseh triindvajset uradnih jezikov zveze. Tako bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu potekala prva obravnava v slovenskem jeziku. Gre za primer Detiček o skrbništvu nad otrokom. Slovenščina naj bi bil avtomatski jezik postopka, saj je predlog za odločanje predložilo slovensko sodišče. V tem jeziku bo vodena obravnava, odvetniki bodo morali govoriti v slovenščini, prav tako pa bo za izvirnik štela sodba v slovenščini. Obravnava v slovenščini se je sicer že zgodila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, a je tam za tovrstna sojenja potrebno dobiti dovoljenje predsednika senata. Celotne stroške sojenja pred Evropskim sodiščem krije Evropska unija.

V Bruslju so ministri Evropske unije pristojni za energijo odločili, da bo sedež nove Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev gostila Slovenija. V tekmi med slovensko, slovaško in romunsko prestolnico je Ljubljana dobila največ glasov. Slovenija je tako prvič dobila sedež ene od evropskih agencij. Odločitev ministrov je pozdravil slovenski minister za gospodarstvo, Matej Lahovnik. Agencija ureja liberalizacijo trga z energijo v Evropski uniji.

Off sta pripravila Boris in Igor