Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF AMINATOU HAIDARI (3095 bralcev)
Torek, 8. 12. 2009
tadejla



... serija bombnih napadov v Bagdadu ...
... zahodnosaharska aktivistka v Španiji nadaljuje gladovno stavko ...
... izvensodne eksekucije nigerijske policije ...
... živahno pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji ...





OFF NAPOVEDNIK

Prihaja tradicionalen čas pritoževanja nad delom cestnih služb. Vsaka pest snega predstavlja za izvajalce pluženja in posipanja nikoli videno presenečenje, isto pa lahko trdimo tudi za preveč optimistične voznike, ki cestne klance napadejo v poletni avtomobilski garderobi.

Na južni polobli, konkretneje na Novi Zelandiji, je spomladansko cvetje dodobra vzcvetelo, a je bila policija vseeno prisiljena zapreti odsek pomembne avtoceste. Več voznikov je na spolzkem vozišču izgubilo nadzor nad vozili. Krivda za prometno zmešnjavo pa ne leži v zadnjem poljubu zime, temveč v šestnajst kilometrov dolgi plasti živalskih ostankov iz klavnice, ki so med vožnjo popadali s tovornjaka. Groteskna plast živalskih glav in trupel naj bi bila ponekod debela celo trideset centimetrov, tako da niti gume z globokim profilom niso zmogle opraviti svojega dela. Zaradi čiščenja je bila avtocesta zaprta več ur, policija pa je voznike v izogib širjenja okužb pozvala, naj dobro operejo svoja vozila.

Berete OFF Program Radia Študent, ki brez milosti rije med aktualno političnimi kadavri današnjega dne.

OFF PROGRAM

Serija petih bombnih eksplozij je v Bagdadu terjala najmanj sto življenj, več kot sto osemdeset ljudi pa je bilo ranjenih. Med žrtvami so tako pripadniki varnostnih sil kot tudi civilisti. Že včeraj je bombni napad na šolo v iraški prestolnici vzel najmanj osem življenj, večinoma otroških. Oblasti kljub obilici nasilja poudarjajo, da se je varnostna situacija pred splošnimi volitvami v februarju precej izboljšala.

Na Kanarskih otokih se nadaljuje tritedenska gladovna stavka Aminatou Haidari, aktivistke iz Zahodne Sahare. Maroške oblasti ji niso dovolile vstopa v sporno regijo, ker se ni hotela opredeliti kot Maročanka, poleg tega pa ji očitajo povezanost s Fronto Polisario, ki se od devetdesetih let prejšnjega stoletja bori za neodvisnost Zahodne Sahare. Aminatou Haidar pritiska na španske oblasti za razrešitev položaja, a je namesto tega dočakala skupino odvetnikov in zdravnikov, ki so imeli v mislih predvsem možnost njenega prisilnega hranjenja. Čeprav je Aminatou dobitnica številnih mirovnih priznanj, podprlo pa jo je tudi veliko znanih Špancev in Špank, maroške oblasti doslej niso pokazale nikakršne pripravljenosti na kompromis. Haidari so sicer španske oblasti ponudile španski potni list, vendar ga je zavrnila in ponovila, da si želi le prost odhod domov k družini.

Nigerijska policija je deležna vse večjih kritik zaradi izvensodnih ubojev. Po pričevanju vodstva bolnišnice v mestu Enugu so bili nekaj tednov nazaj prisiljeni kremirati nekaj manj kot osemdeset trupel ljudi, med katerimi so bili nekateri poprej aretirani zaradi ugrabitev. Policija o eksekucijah menda ne ve nič, se pa že vnaprej izgovarja na nevarnost, ki pri spopadanju s kriminalnimi tolpami preži na policiste.

Japonska je v spopadanju s posledicami finančne krize pripravila že peti stimulacijski paket, vreden enainosemdeset milijard dolarjev. Z njim naj bi pospešili večjo porabo, kar bi spodbudilo gospodarsko rast. Analitiki opozarjajo, da bi bili lahko učinki kratkega daha, pripomogli pa bi lahko tudi k padcu tečaja jena in k deflaciji. Japonska, čeprav gre za drugo največje svetovno gospodarstvo, pri finančnem injeciranju v gospodarstvo precej zaostaja za Združenimi državami Amerike in za Kitajsko. Poleg tega se spopada z velikanskim javnim dolgom - največjim na svetu -, ki je lani znašal pet tisoč milijard dolarjev, kar je dvakratnik bruto domačega proizvoda.

Na poziv ameriškega predsednika Baracka Obame, naj tudi druge države pošljejo dodatne vojaške enote v Afganistan, se je odzval hrvaški parlament. Odbor sabora za obrambo je podprl predlog, po katerem bi hrvaška misija v Afganistanu tudi naslednje leto štela do tristo vojakov. Poleg tega naj bi bili vojaki skoncentrirani le v nekaterih mestih, medtem ko so bili doslej prisotni na večih krajih v državi, prvenstveno pa naj bi urili afganistansko vojsko.

Govorili smo s poveljnikom slovenskega kontingenta v Afganistanu, Antejem Grgantovom, ki je skušal našo publiko takole sprovocirati:



Krajši pogovor z Grgantovom o pričakovanjih med slovenskimi vojaki glede nove Obamove strategije, o podpori talibom med afganistanskim prebivalstvom, o razlogih, zakaj sploh so v Afganistanu in še o čem drugem pa lahko slišite na spletni strani Radia Študent, www.radiostudent.si pod rubriko Politika - APR Intervju.

Nadaljuje se bitka za interpretacijo glede nadzora nad delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije. Predsednik državnozborske Komisije po zakonu o preprečevanju korupcije, Branko Marinič, namreč zahteva, da bi državna komisija državnozborski komisiji posredovala identiteto prijaviteljev korupcije, kar pa njen predsednik, Drago Kos, zavrača. Različna mnenja o poslovniku državnozborske komisije bodo danes soočili na njeni seji, ki pa bo kljub drugačnim zahtevam Kosove komisije zaprta za javnost.

Pred jutrišnjim mednarodnim dnevom boja proti korupciji bo ob šestnajstih v Informacijskem uradu sveta Evrope potekal forum o korupciji v gospodarstvu. Sodelujoče in razloge za izbiro tematike nam je predstavila predsednica Društva Integriteta, Simona Habič:



Ali aktualna finančna in gospodarska kriza vpliva na večjo občutljivost do korupcije v gospodarstvu?



Komentarji
komentiraj >>