OFF NAPOVEDNIK

Po današnji viziti je padla odločitev, da knockautirani Silvio Berlusconi ostane v bolnišnici še dva dni. Vseeno pa je najbogatejši Italijan imel precej sreče, saj bi bila lahko replika milanske katedrale tudi usodna, če bi zadela oko ali lobanjski svod. Najusodnejša posledica napada pa bo Berlusconijevo umanjkanje na podnebnem vrhu v Koebenhavnu, kar bo precej zmanjšalo možnosti za uspešen konec pogajanj. Precejšnje razočaranje pa je občutil tudi precejšen del javnosti, ki se ne more sprijazniti z napadalčevim opravičilom. Potem ko se je za zlobna natolcevanja označilo namige o njegovi duševni motenosti, se je sedaj lik v pismu Vitezu opravičil za, navajamo, strahopten in nepremišljen napad.

Na prvi pogled pozitivna posledica »katedralotata« pa je napoved prepovedi spletnih mest, ki pozivajo k nasilju. Če pa takšna ideja pade šele po tem, ko jih faše eden izmed nomenklature, in če zanjo stoji italijanska vlada, potem velja biti tradicionalno previden.

Berete OFF Program Radia Študent, ki Berlusconijevo zdravje smatra kot poglaviten dejavnik mednarodnega miru in stabilnosti.

OFF PROGRAM

Hamas, kar je okrajšava za Islamsko uporniško gibanje, praznuje dvaindvajseto obletnico ustanovitve. Množice v tradicionalno zeleno barvo odetih pristašev so preplavile ulice Gaze, kjer se je skorajda točno pred enim letom odvijala tritedenska agresija izraelske vojske. Voditelj Hamasa, Ismail Hanija, je priložnostno še enkrat poudaril zavezanost gibanja k palestinski državi v okviru mej izpred leta 1948, torej še prej, kot je na ozemlju mandatne Palestine nastala judovska država.

S posledicami svojih dejanj med decembrsko agresijo se je bila prisiljena soočiti nekdanja izraelska zunanja ministrica Cipi Livni. Pretekli konec tedna naj bi v Londonu odrecitirala nekaj besed na konferenci judovskega združenja, a je nato svoj prihod odpovedala. Morda tudi zaradi naloga za aretacijo, ki ga je proti njej na zahtevo palestinskih žrtev izraelske vojske izdalo londonsko sodišče. Izraelski veleposlanik v Združenem kraljestvu je že izrazil svoje ogorčenje: »Zadeve so postale nesprejemljive. Čas je, da se to spremeni.«

Če ameriški predsednik Barack Obama še zapeljuje predvsem evropske množice vernikov s svojim nasmeškom in kontradiktornimi izjavami o miru in vojni, pa se bo moral zelo potruditi, če hoče na svojo stran pridobiti tudi Fidela Castra. Nekdanji kubanski voditelj je Obamo obtožil, da nadaljuje agresivno politiko svojega predhodnika Georgea Busha. Castrove besede je po koncu regionalnega vrha v Havani prebral venezuelski predsednik Hugo Chavez. Kot ugotavlja Castro, je imperij znova v ofenzivi, njegove namere pa so očitne. Castro spominja, da sta se vojaški udar v Hondurasu in vzpostavitev vojaških baz v Kolumbiji zgodila po prihodu Obame na oblast.

Ujetnike talibov v Afganistanu so prvič obiskali pripadniki Mednarodnega odbora Rdečega križa. Dvakrat so obiskali tri pripadnike afganistanskih varnostnih sil, ki so od novembra v talibskem ujetništvu v pokrajini Bagdis na severozahodu države. Obisk se je sicer zgodil konec novembra, so pa v Rdečem križu sporočili, da je bil od začetka konflikta to prvi obisk zadržanih s strani oborožene opozicije. V Rdečem križu tako zdaj upajo, da bodo lahko obiskali tudi ujetnike v drugih afganistanskih pokrajinah.

Bagdad so zopet stresle eksplozije avtomobilov bomb, tokrat treh, ki so terjale štiri življenja in ranile okoli štirinajst ljudi. Do eksplozij je prišlo v močno varovani tako imenovani Zeleni coni blizu iranske ambasade, zunanjega ministrstva in priljubljene restavracije. Avtomobili so pokali tudi v Mosulu na severu države, kjer so prav tako umrli štirje ljudje, ranjenih pa jih je bilo štirideset. Opazovalci menijo, da želi s temi napadi Al Kajda Irak destabilizirati pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami. Podoben incident se je zgodil tudi v osrednjem Pakistanu, kjer je bomba eksplodirala na tržnici v kraju Dera Ghazi Khan. Umrlo naj bi najmanj dvajset ljudi, petdeset pa je ranjenih. Napad se povezuje z bližino izvajanja ofenzive pakistanske vojske proti talibom.

Nadaljuje se podnebna konferenca v Kopenhagnu in nadaljuje se represija danske policije nad protestniki. Od tam se nam je javil sodelavec Kuki:



Pod grožnjo padajočih stropnih oblog so evroposlanci štartali v drugi dan plenarnega zasedanja. Dopoldanski čas so rezervirali za razpravo o proračunu za leto 2010, k naj bi ga sicer sprejeli v četrtek. Predvidenih je sto enainštirideset milijard in pol evrov za obveznosti in slabih sto triindvajset milijard za plačila.

Na vprašanja poslancev bo odgovarjal predsednik komisije, Jose Manuel Barroso, predstavil pa jim bo tudi strategijo EU 2020. Ta med drugim načrtuje hvalevredno oblikovanje ekološko usmerjenega skupnega trga z močno poudarjeno socialno noto.

Pred Državnim zborom so predstavniki Študentske organizacije posipali pepel, ki je ostal po zažiganju izhodišč Zakona o malem delu pred poslopjem vlade teden dni nazaj. Tudi tokrat je seveda šlo za izražanje nestrinjanja z namerami ministrstva za delo, ki želi omejiti študentsko delo na šeststo dvainsedemdeset ur letno, izhodišča zakona pa v nekaterih elementih tudi izenačujejo študentsko delo s pogodbo o zaposlitvi oziroma delovnim razmerjem. Katja Šoba, predsednica ŠOS-a, opozarja tudi na zavajajoče strokovne podlage ministrstva , ki so bile podlaga pri pripravi zakona:



Na drugi strani vrat Državnega zbora pa je potekala obravnava novele zakona o prekrških. Ta naj bi pripomogla k večji učinkovitosti delovanja prekrškovnih organov. Izpostaviti velja predvsem širjenje pristojnosti policije glede pridržanja, saj bo lahko pridržala storilca prekrška, če bo obstajala nevarnost o uničenju dokazov.



Tako meni Vito Rožej, poslanec vladnega Zaresa, ki ima v nasprotju z ostalimi kolegi iz poslanske skupine nekatere pomisleke. Opozicijska SDS pa je bila kritična predvsem do možnosti, da bi sodišča višje stopnje v nekaterih primerih v pritožbenih postopkih razveljavila sodbe sodišč prve stopnje in jih vrnila v ponovno odločanje. Vito Rožej tako razume namen tega predloga:



Slovenija od današnjega dne aplicira institut letečega veleposlanika. Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je potrdil Draga Mirošiča za prvega tovrstnega veleposlanika v Libiji. Tja bo odpotoval samo po potrebi, drugače pa bo imel rezidenco v Ljubljani. Mirošič, ki bo sicer moral počakati še na agrema Libije, je bil leta 1990 že na enakem položaju, a pod jugoslovansko zastavo.

Toplo afriško sonce in možnost širjenja kamelje črede bo dva dni grelo tudi premiera Boruta Pahorja, ki se je skupaj s štirimi ministri in z več kot osemdesetčlansko gospodarsko ekipo odpravil na obisk v Egipt. Ta je za Slovenijo najpomembnejši politični in gospodarski partner v arabskem svetu, vseeno pa trgovinska menjava znaša skromnih petdeset milijonov evrov. Največji delež predstavlja slovenski izvoz papirja in kartona.