* Popularnost v basih potopljene klubske muzike z dubstepom na čelu je v zadnjih letih zasičila tovrstno ponudbo in, kot se v podobnih primerih rado primeri, kvantiteta s seboj prinaša veliko generike. Preveč je glasbe, ki je vsled podobnosti preprosto ni moč pripisati posameznim producentom. Eden tistih, ki praktično v vsak svoj alter ego takoj vtisne prepoznaven pečat, pa je britanski kreativec Kevin Martin. To ponovno dokazuje tudi s svojim novim projektom King Midas Sound, v katerem moči združi s trinidadsko-britanskim reggae poetom Rogerjem Robinsonom in še enkrat potrdi, da je trenutno prvo ime londonsko-karibskih basovskih muzik.

V več kot dvajsetletni glasbeni karieri se je Martin srečal s številnimi praksami. Na začetku se je pečal s hrupom, industrialom pa tudi z improvizacijo, že v začetku devetdesetih pa odkrije ljubezen do počasne dubovske estetike. To obeleži v nekakšni illbient zasedbi Ice, še temačnejše odvode pa v projektih Techno Animal in Sidewinder. Potem ko odkrije raggo in hip-hop, si nadene danes morda najbolj prepoznaven alias The Bug in z njim poseže tudi v estetiko grimea in brutalnih urbanih ritmov. Naveže stike s številnimi, v Londonu živečimi karibskimi MC-ji, ki se suvereno znajdejo tudi v njegovih hektičnih mentalizmih, in povije odlično sprejet album ‘Pressure', s katerim mimogrede napove še prihod dubstepa. Med drugim se na tem albumu pojavi tudi na Trinidadu rojen vokalist Roger Robinson, ki z Martinom sedaj ustvarja pod aktualnim psevdonimom King Midas Sound.

Glasba s ploščka ‘Waiting for you' že na prvi posluh Martina postavi bliže konceptu dubstepa kot njegov katerikoli drug psevdonim. Najbrž gre to pripisati močno upočasnjenim basovskim in ritmičnim linijam, deloma pa tudi bogati atmosferičnosti, ki sicer bolj kot na dubstep spomni na Basic Channel. V podstati je kljub prečiščeni in mnogo bolj umirjeni zvočni podobi še vedno prisotne nekaj tiste Bugove intenzivnosti, pred katero ni povsem varen še tako izkušen konzument brutalnih muzik. Res pa je, da je tokrat ves poudarek preusmerjen v narkotično atmosferičnost, nadgrajeno z božajočim Robinsonovim glasom, ki ne skriva simpatij do opojnih substanc. Pravzaprav se zdi - pa naj se sliši še tako klišejsko -, da bi plošček ‘Waiting for you' moral postati kar nekakšna obvezna oprema vsakega simpatizerja tovrstnih pregreh. A to je eden tistih klišejev, ki se jih resnično splača preizkusiti.

Morda estetika King Midas Sound tudi skozi to prizmo spomni na dosežke bristolskih trip-hop narkoprvakov Massive Attack. Pa dvojec tu seveda ne posnema početja »The Wild Bunch«, pač pa glasbo ponovno namesti v lasten kontekst londonskega dubovskega podzemlja. Če v svoji glasbi namreč kdo reflektira dogajanje v tamkajšnjem klubovju, je to prav Martin, ki vedno znova izvrstno ujame značilno estetiko britanskih elektronskih producentov in MC-jev iz tamkajšnje karibske diaspore. Plošček ‘Waiting for you' je nedvomno eden zanimivejših elektronskih izdelkov v zadnjem času, manjši minus pa pripišemo le preveč moralistični skladbi ‘Earth A Killya'; tu se namreč zdi povsem izven konteksta, saj grobo prekine občutek alienacije ali pa „odzemljitve". To pa ne pokvari celostnega vtisa albuma, s katerim Martin (z Robinsonom) znova opomni nase.

pripravil Goran Kompoš