Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Univerzitetni snegoblok (3171 bralcev)
Ponedeljek, 14. 12. 2009
Juliette



...o ničelni stopnji davka na knjigo...

...zbiranje podpisov za ohranitev subvencionirane dijaške prehrane...

...zakon o malem delu za študente...

Univerzitetni infoblok

Tokratni študentski infoblok začenjamo z novico, ki je po vsej verjetnosti najaktualnejša za osnovnošolce v prvi ali drugi triadi. Nedavno je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z Mestno občino Nova Gorica podpisalo pogodbo o sofinanciranju gradnje študentskega doma. Mestna občina Nova Gorica bo bogatejša za 180 študentskih ležišč. Začetek gradnje se predvideva v letu 2010. V skladu s slovensko tradicijo pa bo najbrž končana nekje takrat, ko bodo omenjeni cicibančki nadaljevali izobraževanje na visokošolski stopnji.

Sedaj pa še kratka oda našim malce večjim cicibanom. V slovensko javnost je pricurjala novico o nadpovprečnem znanju iz fizike, ki so ga pokazali slovenski maturantje. V mednarodno raziskavo so bili vključeni tudi učitelji, ki so se še bolj izkazali. Med vključenimi državami naj bi imela Slovenija najbolj izobražene učitelje fizike. Če se tolčete po glavi in sprašujete, kako je to mogoče, naj potolažimo, da v raziskavo verjetno niso bili vključeni vsi.

Konec jeseni se je začela debata, katere učinke bodo še pripomogli k izobraženosti ljudskih množic. Govorimo o predlogu, ki predvideva uporabo ničelne stopnje DDV na knjigo. To krasno idejo je pretekli teden podprla tudi Študentska organizacija Slovenije v resoluciji, in sicer z naslednjimi besedami: "Odkar smo vstopili v kapitalizem, knjiga počasi izgublja status kulturne dobrine, nosilke znanja, vedno bolj jo dojemamo samo še kot tržno blago, ki se mora uklanjati principom trga, ne glede na to, kako pomembno sporočilo nosi". Z orošenim očesom se pridružujemo. V primeru uresničitve teh pobožnih pobud bodo parole o brezplačnem šolstvu morda malce resničnejše.

Ministrstvo, ki ga ponavadi prežvekujemo v študentskem infobloku, se loteva intenzivnega lobiranja pri vladi. Njegov poglavar Gregor Golobič je zato predlagal, da omenjeni intenzivni lobiji pomagajo pri »pretresanju« z evri napolnjenega žaklja. Če ne, bodo nad vlado poslali parklja.

Golobičevi želji po večjih finančnih prilivih visokošolskemu področju se pridružuje rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik. V obširnem intervjuju je povedal, da je ljubljanska univerza neustrezno financirana. Več kot 80 odstotkov državnih financ namenjenih visokemu šolstvu se porabi za plače uslužbencev Univerze. S tem pa po Pejovnikovih besedah trpi tisti del študija, ki bi zagotavljal normalno izvedbo študijskih programov. Kot primer je navedel slabo opremljenost na tehniških ter naravoslovnih fakultetah. Mi pa ga opominjamo še na humanistične ter družboslovne fakultete, kjer v marsikaterem primeru opremljenost ni slaba, marveč je sploh ni. Z drugimi besedami, med predavanji rajši slabo sedimo kot pa sploh ne sedimo oziroma dobro stojimo.

Ena najpomembnejših tem v zvezi s šolajočo mladino je spet in seveda prehrana. Dijaška organizacija Slovenije je začela z zbiranjem podpisov za ohranitev 100 odstotne financirane dijaške prehrane. Nedavno je bila predlagana sprememba zakonodaje o subvencionirani dijaški prehrani, ki bi višino subvencij dodeljevala po dohodkovnih skupinah, splošna subvencija pa bi znašala 66 % cene malice. Ravno te skupine naj bi po mnenju Dijaške organizacije pripeljale do socialnega razslojevanja med dijaki. Pa menda ja ne?
Prav tako smo še v čakanju alternativnega predloga katerekoli organizacije tistim dijakom, ki si ne želijo golaža ob pol desetih zjutraj. Ali tistim, ki kot topli obrok dobijo žemljo s prilogami. Kot vemo, sedanja ureditev predvideva brezplačen obrok za vse dijake, tudi če si tega ne želijo.

Konkretnih alternativnih predlogov se nadejamo tudi s strani Študentske organizacije Slovenije. Ta je pretekli četrtek pozvala predsednika Vlade Republike Slovenije k ureditvi razmer na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Naj spomnimo, da to pripravlja Zakon o malem delu, ki med drugim predvideva povečanje štipendiranja, štetje priložnostnega dela v delovno dobo ter omejitev študentskega dela na 672 ur letno. Morda, ampak le morda je to slednje najbolj zbodlo Študentsko organizacijo. Zato predlagajo skupno srečanje, kjer bodo svoje ogorčenje razložili ter utemeljili. Upamo le, da tudi sami razumejo ogorčenost študentov, ki sedaj delajo s polnim delovnim časom isto delo kot redno zaposleni za pol manjše plačilo. Ali tistim, ki na tak način delajo že leta, saj jih delodajalci zaradi mamljivih možnosti izkoriščanja ne zaposlijo.

Zatorej se veselimo artikuliranih pogovorov na obeh straneh in podpiramo druženje Študentske organizacije in ministrstva. Pa še nekaj idej za druženje v tem tednu.

Študentski obvestilnik:

Danes ste ob 17. uri vabljeni na okroglo mizo, ki sliši na ime »Individualizirano in neposredno financiranje«. Organizirajo jo študentke Fakultete za socialno delo in potemtakem bo dogodek v predavalnici 4 omenjene fakultete. Morda vas k udeležbi premami še nekaj besed o tem s strani ene od organizatork, Monike Bohinec.



Okrogla miza torka pa se ima zgoditi ob izidu prve številke ponovno oživljenega študentskega medija Tribuna. Začelo se bo v Menzi pri Koritu ob 19. uri, končalo pa v jutranjih urah, obljubljajo v uredništvu. Naj vas spet premamijo besede organizatorjev. Anej Korsika:



Teden številnih debat nadaljujte v četrtek z udeležbo na interdisciplinarni razpravi z naslovom OKOLJSKA STREZNITEV OB ENERGETSKI REALNOSTI – ALI JO POTREBUJEMO? Debata bo potekala od 9. do 15. ure na Fakulteti za družbene vede.
V petek pa vas pričakujejo študentke 2. letnika Fakultete za socialno delo. Z gosti na razpravi o novem zakonu o duševnem zdravju vas bodo pričakale v omenjenem faksu ob pol 12. uri v predavalnici 1.

Snegoblok napisala Julija Somrak.











Komentarji
komentiraj >>