Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje (2611 bralcev)
Torek, 15. 12. 2009
DPU




Poročilo s predavanja DPU, 10.12.

10. 12. je v klubu Gromka na Metelkovi v sklopu ciklusa predavanj DPU »Šola kot ideološki aparat ekonomije« predaval Mislav Žitko, absolvent kroatistike in filozofije iz Zagreba. Naslov predavanja je bil Ekonomika, kapitalizem in akademsko polje.

Žitko je predavanje začel s splošnim zgodovinskim pregledom nastanka sodobne univerze, ki ga je, sledeč Foucaultu, lociral v napoleonskih reformah šolstva na začetku devetnajstega stoletja. Takrat se prej razpršeno, heterogeno in kaotično polje znanosti, katere nagel razvoj je hitro prerasel okvire predhodnega, srednjeveškega modela univerze, disciplinira in poenoti pod okriljem centralizirane univerze.

Vzpostavi se panožna delitev na posamezne znanstvene discipline, ki velja še danes, ter stroga razmejitev med naravoslovjem in družboslovjem. Druga pomembna organizacijska novost je, da skrb za neoporečno vsebino znanja zamenja skrb za formalne lastnosti znanstvenih izjav. To pripelje do trenutno veljavnega sistema znanstvenih nazivov in preverjanja znanja, ki ne temelji več na ortodoksnem ustrezanju klasičnim virom, temveč na formalnih pravilih avtonomnega akademskega polja.

Predavatelj je, po tem splošnem uvodu, nadaljeval z nastankom in razvojem klasične politične ekonomije. Ta se pojavi in se razvija skupaj z modernim modelom univerze in, z napredkom ter postopno dominacijo kapitalističnega načina produkcije, kmalu postane ena izmed najpomembnejših znanstvenih disciplin. A tako kot razvoj kapitalizma spremljajo delavski upori in socialistične revolucije, se v devetnajstem in prvi polovici dvajsetega stoletja vzporedno s politično ekonomijo razvija tudi njena kritika - marksizem. Medtem ko je namen politične ekonomije priskrbeti znanstvena orodja napredku in širjenju kapitalizma, je naloga marksizma analizirati kapitalistični produkcijski način z namenom njegovega uničenja in vzpostavitve novega produkcijskega načina.

Po Žitku se konec dvajsetega stoletja to razmerje med liberalno ekonomsko znanostjo in marksizmom bistveno spremeni. S propadom realno obstoječega socializma se sodobni zahodni marksizem odpove raziskovanju ekonomije in to v celoti prepusti liberalnim ekonomistom, medtem ko se sam posveti proučevanju kulture in identitet. Politična ekonomija, rešena svoje kritike, se vse bolj matematizira in tako po eni strani vse bolj oddaljuje od zgodovinskih analiz v korist ahistoričnih idealnih modelov - a po drugi strani vse bolj dejavno posega v samo prakso ekonomije in ima pomembno vlogo pri reorganizaciji kapitalizma po zatonu socializma in keynesianske socialne države.

Marksizem se je tej zmožnosti vpliva na dejanske ekonomske procese odpovedal, kar je še posebej očitno ob sedanji krizi, ki je sodobni marksizem ni zmožen ne zadovoljivo pojasniti ne ponuditi socialistične ekonomske alternative nanjo. Zato je Žitko na koncu predavanja pozval k ponovni ekonomizaciji marksizma ter k ponovnemu intenzivnemu ukvarjanju z ekonomijo ne le na ravni distanciranih znanstvenih analiz, temveč tudi na ravni aktivne udeleženosti v ekonomski politiki.

Prihodnji četrtek, 17. 12., ob 18h v klubu Gromka vas Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje Lorenza Chiese, profesorja filozofije na Univerzi v Kentu. Predavanje se bo lotilo teme poučevanja in diskurza univerze.

Poročilo je spisal Primož Krašovec.

 



Komentarji
komentiraj >>